Nič več nenehnih karambolov? Slovenija prometno najbolj varna država v regiji, Hrvaška najmanj

Po splošnem prepričanju velja, da pri nas vlada slaba prometna kultura. Tudi višino prometnih kazni so dvignili prav s tem argumentom. A pred dnevi objavljeni preliminarni podatki Evropske komisije o smrtnih žrtvah v prometu za leto 2024 so vzpodbudni. Slovenija se uvršča med uspešnejše države, smo pa še daleč od uresničitve ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje do leta 2030. Ta postavlja zahtevne cilje, ki sledijo evropski viziji nič umrlih na cestah.

Podatki iz vseevropske raziskave razkrivajo, da je bilo lani približno 20.000 smrtnih žrtev v Evropski uniji, kar pomeni triodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2023. Kljub tem spodbudnim številkam EU glede na trende še vedno zaostaja za ciljem, da bi do leta 2030 prepolovila število smrtnih žrtev glede na izhodiščno leto 2010. Poleg tega so razlike med posameznimi državami kar velike.

Z manj žrtvami se v zadnjih petih letih lahko pohvalijo v Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji, medtem ko se je število povečalo na Irskem in v Estoniji. Po drugi strani poročilo kaže, da je Slovenija, skupaj z Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Litvo in Poljsko, na dobri poti k cilju 50-odstotnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev do leta 2030. Leta 2024 je v Sloveniji v prometnih nesrečah umrlo 68 ljudi, kar je za 18 odstotkov manj kot v letu 2023 in najmanj, odkar vodimo statistiko žrtev. Za skoraj polovico manj je bilo tudi umrlih potnikov v vozilih, devet, še leto prej 17. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je Slovenija lani zabeležila 12-odstotni porast udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami.

Povprečje smrtnih žrtev v prometu v EU je 44 na milijon prebivalcev, medtem ko jih je v Sloveniji 32 na milijon, kar nas uvršča na osmo mesto. Najbolj varne ceste imajo Švedska (20/milijon) in Danska (24/milijon), najvišje stopnje smrtnosti pa beležijo Bolgarija (74/milijon) in Romunija (77/milijon). Slovenija je letos prvič prometno varnejša od vseh svojih sosed Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Slednja je še vedno med najmanj varnimi evropskimi državami.

Čemu lahko pripišemo tako dober rezultat? Zagotovo gre tudi za posledico skokovitega povečanja prometa na avtocestah in hitrih cestah; v zadnjih 20 letih se je povečal za več kot 80 odstotkov. Po analizi Evropske komisije v EU kot najbolj kritične ocenjujejo ceste zunaj naselij, ki ostajajo najnevarnejše, najbolj varne pa so avtoceste; na cestah zunaj naselja je umrlo 52 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč, sledijo ceste v naseljih (38 odstotkov) in avtoceste (9 odstotkov).

Na AMZS so nedavno opozorili, da je kljub vzpodbudnim rezultatom še zmeraj problem skromna raba varnostnega pasu – med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu. Izpostavljajo tudi problematiko alkoholiziranosti – v zadnjih letih je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo. Policijska statistika pa za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži neprilagojeno hitrost (37,1 odstotka).

V raziskavah, kot je ta evropske komisije, manjkajo podatki, ki bi omogočili podrobnejšo raziskavo nesreč glede na posamezne vrste udeležencev v prometu, kot so pri avtomobilistih o vrsti avtomobila, ki so ga udeleženci vozili, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka.

Dotaknimo se še kazni za prometne prekrške, ki gotovo vplivajo na prometno varnost in so se v nekem trenutku glede na prihodke ljudi oziroma BDP države zvišale do nerazumnosti. Kasneje so jih sčasoma popravili. To je posledica ugotovitve, da ni ključna višina kazni, ampak verjetnost, da te bodo pri prekršku zalotili. Vzor je lahko avstrijski model. Zakaj imajo tam nižje kazni za prehitro vožnjo? Ne zato, ker bi bili vozniki po osveščenosti pred nami. Tam imajo na vsakem vogalu stacionarni radar, kar povečuje verjetnost, da boš kaznovan, zato je učinkovita tudi nizka finančna kazen.

Razlogi za izboljšanje rezultatov v raziskavi so tudi izboljšane okoliščine v prometu: avtomobili so postali varnejši, prva pomoč pride hitreje, medicina in znanost vse bolj napredujeta. Marsikdo z enakimi poškodbami bi verjetno pred desetletji umrl, danes pa ga rešijo in rehabilitirajo. Varnejši so tudi avtomobili in infrastruktura napreduje, zato se marsikateri trk konča le z gmotno škodo, takih pa v policijski statistiki večkrat ni, saj se udeleženci sami dogovorijo glede posledic. Zavarovalnice letno še vedno izplačujejo ogromno denarja za takšne škodne primere. Število nesreč namreč ne upada tako, kot se zaradi uradnih podatkov mrtvih in hudo ranjenih zdi. Torej so do boljšega stanja v večji meri pripeljale okoliščine kot pa udeleženci.

Simon Smole