Nevladniki opozarjajo na pomanjkljivo zavedanje o posledicah onesnaženega zraka na zdravje

Zrak je v Sloveniji šibka točka, obnašati bi se morali, kot da je tankočuten vir in z njim delati drugače, so na dogodku v Ljubljani poudarili predstavniki nevladnih organizacij Focus in društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Opozorili so tudi na premalo razširjeno zavedanje glede negativnih učinkov onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Kot so danes v Ljubljani spomnili v nevladnih organizacijah, se Slovenija vztrajno uvršča med evropske države z najbolj onesnaženih zrakom, predvsem v zimskih mesecih, ko številna gospodinjstva uporabljajo zastarele, neučinkovite kurilne naprave na lesno biomaso ali neprimerno gorivo. Poleg individualnih kurišč pa so med glavnimi viri onesnaženosti zraka tudi promet, industrija in kmetijstvo.

“Prašni delci PM 2,5 in PM 10 sodijo med najbolj nevarna onesnaževala. V zraku ostanejo dolgo, prodirajo globoko v pljuča in celo v krvni obtok, kjer povzročajo kronična vnetja, bolezni srca in ožilja, pljučne bolezni in druge resne zdravstvene težave,” so opozorili v nevladnih organizacijah in izpostavili tudi podatek o med 1200 do 1500 prezgodnjih smrti v Sloveniji zaradi onesnaženosti zraka na leto. Med najbolj ogroženimi skupinami prebivalstva pa so otroci, starejši, kronični bolniki, nosečnice in socialno najšibkejši.

Medtem ko se emisije iz prometa na nacionalni ravni znižujejo, pa pri lokalnih kuriščih te sreče ni, je pojasnil predsednik Cipre Slovenija in predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Matej Ogrin. Problem med drugim vidi v tem, da v Sloveniji ni uveljavljenih normativov, na podlagi katerih bi učinkovito preverjali, kaj in kako se sme kuriti, ter da bi se v strnjenih naseljih, kjer obstaja daljinsko ogrevanje, zmanjšalo individualno rabo kurišč.

“To smo skušali urediti z zakonom v času zdajšnje vlade, pa ni šlo skozi. Večkrat so že dimnikarji predlagali raznorazne ukrepe za boljši nadzor, boljše evidence, nenazadnje tudi bolj jasne pristojnosti, ampak tukaj trčimo ob problem zasebne lastnine, vstopa v stanovanje in cel kup drugih problemov, ki pri nas ostajajo nerešljivi. Ni pa res, da so nerešljivi v državah okrog nas,” je dejal Ogrin.

Po njegovem mnenju bi bilo treba v Sloveniji doseči kritično maso enako mislečih, tudi odločevalcev, da je na tem področju treba nekaj narediti. “Potem bomo zagotovo sledili praksam, ki jih boljši od nas že uveljavljajo,” je dodal.

Med konkretnimi ukrepi je izpostavil subvencioniranje cene elektrike za učinkovite ogrevalne naprave na elektriko, sanacijo individualnih kurišč z močnimi državnimi podporami za menjavo starih peči in vzpostavitev nadzora nad tem, kaj se kuri v individualnih kuriščih. Individualna kurišča prav tako ne bi smela imeti ključne vloge pri ogrevanju na območju novih gostih poseljenih naselij.

Opozoril je še na problem vgradnje emisijsko problematičnih naprav v novogradnje z mislijo, da s takšno prakso ni nič narobe, in kurjenje kmetijskega odpada na prostem kljub opozorilom lokalnih skupnosti. “To je povsem nesprejemljivo in tudi z zakonom prepovedano, ampak je spet nekako v folklori, da ni nič takega,” je ponazoril Ogrin.

Nevladniki pogrešajo tudi večjo aktivnost pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo pri komuniciranju o posledicah, ki jih onesnažen zrak prinaša za zdravje ljudi. Po njihovem mnenju bi bilo treba okrepiti tudi število zaposlenih, ki se na ministrstvu ukvarjajo s to tematiko.