Nevladne organizacije pozdravljajo priporočila KPK glede izvajanja velikih infrastrukturnih projektov

Nevladne organizacije PIC, Greenpeace Slovenija in Umanotera pozdravljajo priporočila KPK za sprejem krovnega zakona za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov ter nadzor nad njimi. Prepričani so, da bi to predstavljajo pomemben mehanizem za preprečevanje korupcijskih tveganj in izgub javnega denarja v prihodnje.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pretekli teden vladi in DZ poslala priporočila za sprejem zakona, ki bi celovito uredil načrtovanje, izvajanje in nadzor nad velikimi infrastrukturnimi projekti. Z njim bi pripomogli k večji preglednosti in odgovornosti ter k preprečevanju korupcijskih tveganj pri večjih državnih investicijah, so prepričani v KPK.

Podobno menijo tudi nevladne organizacije Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Greenpeace Slovenija in Umanotera, ki zato pozdravljajo priporočila KPK. Med priporočili komisije se jim zdijo zlasti pomembna: objava vseh ključnih dokumentov in alternativ projekta ter njihova prosta dostopnost; javna razprava in sodelovanje civilne in strokovne javnosti, ki se mora začeti v zgodnjih fazah odločanja ter obvezna vključitev nadzora stroke in civilne družbe nad velikimi infrastrukturnimi projekti.

“Ključno je, da kot družba stopimo korak naprej in v primerih velikih infrastrukturnih projektov odločamo skupaj in na podlagi verodostojnih informacij ter da se projekti vodijo odgovorno, smotrno in transparentno – le tako bomo zagotovili, da se napake iz preteklosti ne bodo ponovile,” so organizacije poudarile v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so zapisale, veliki infrastrukturni projekti v slovenski javnosti redno dvigujejo prah. “V postopkih načrtovanja velikih projektov smo priča manku verodostojnih podatkov in analiz, pomanjkljiv je nadzor nad njihovim izvajanjem, v medijih pa spremljamo objave o neekonomičnih vidikih projektov ter o koruptivnih ravnanjih oz. sumih nanje,” so navedle.

Opozorile so, da se pri projektih ustvarjajo milijardne škode, odgovorni pa za svoja ravnanja ne odgovarjajo. “Denar se torej izgublja v nesmotrno načrtovanih in vodenih investicijah, medtem ko ga na področjih, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba, primanjkuje,” so podčrtale.

Po prepričanju Sare Kosirnik iz Greenpeace Slovenija “je čas, da s sistemsko rešitvijo začnemo vračati zaupanje ljudi v javne investicije”.

“Pregled velikih infrastrukturnih projektov od osamosvojitve naprej razkriva vrsto napak in njihovih negativnih posledic. Dosedanje vlade pri teh projektih niso uspele preprečiti korupcije, vanjo so bile celo same vpletene. Skrajni čas je, da končno sistemsko uredimo to področje,” pa meni Gaja Brecelj iz Umanotere.

Med zadnjimi odmevnimi velikimi projekti so postopki za gradnjo morebitne nove nuklearke v Krškem (Jek 2), nad katerimi bdi Gen energija. “Na PIC od državnega podjetja Gen energija po skoraj enem letu še vedno nismo pridobili vseh informacij, ki smo jih zahtevali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zato smo vložili tožbo na upravno sodišče,” je navedel Aljoša Petek iz PIC.

Poudaril je, da bodo pri svojih zahtevah za dostop do informacij vztrajali, saj so prepričani, da morajo državna podjetja, ki delujejo v javni funkciji in so odgovorna davkoplačevalcem, delovati transparentno, v javnem interesu in pod strogimi standardi nadzora.