Nevidne verige: kako nekemične zasvojenosti preoblikujejo naše življenje

Nekemične zasvojenosti postajajo čedalje večji zdravstveni problem, so izpostavili govorci na nacionalni konferenci obvladovanja nekemičnih zasvojenosti v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Še posebej ranljivi so otroci in mladostniki, ki so izpostavljeni predvsem tveganju za razvoj zasvojenosti od digitalnih vsebin.

“Zasvojenosti ne vplivajo le na posameznika, temveč imajo širši družbeni in ekonomski vpliv. Kadar je posameznik zasvojen z neko aktivnostjo, to posega v njegove odnose, delo, zmožnosti ter telesno in duševno zdravje,” je v uvodnem nagovoru na konferenci poudaril generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec.

Tudi zato je po njegovih besedah pomembno širiti zavest in razumevanje o teh tveganjih ter poiskati učinkovite rešitve za obvladovanje nekemičnih zasvojenosti. Gre za zasvojenosti, ki ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi posledic določenega vedenja ali aktivnosti. Mednje sodijo digitalna zasvojenost in številne druge, denimo zasvojenost z delom, nakupovanjem, hrano in telesno vadbo, na spletni strani navaja NIJZ.

Gabrovec je na konferenci, ki se je je udeležilo okoli 250 različnih strokovnjakov, danes dejal, da področje nekemičnih zasvojenosti obravnava nacionalni program duševnega zdravja Mira. Izpostavil pa je še dva programa za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, ki od lani delujeta v okviru zdravstvenega sistema. To sta program za obravnavo nekemičnih zasvojenosti pri odraslih v Psihiatrični bolnišnici Idrija in program v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna za otroke in mladostnike, ki deluje v sodelovanju s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.

Problematiko digitalne zasvojenosti naslavljajo tudi strokovnjaki v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrih za duševno zdravje odraslih po državi, pomembno delo pa po direktorjevih besedah opravljajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo različne oblike pomoči.

“Digitalizacija in hitri tehnološki napredek sta ustvarila svet, ki je bolj povezan kot kadarkoli prej, a je tudi poln pasti. Ne smemo spregledati ranljivih skupin, kot so otroci in mladostniki,” je še poudaril Gabrovec.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za javno zdravje Vesna Marinko je zatrdila, da nekemični zasvojenosti na ministrstvu posvečajo veliko poudarka. “Stanje je na tem področju zaskrbljujoče,” je poudarila.

Tako je raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju iz leta 2023, ki so jo izvedli na NIJZ, po besedah Marinko pokazala, da skoraj devet odstotkov mladostnikov poroča o znakih problematične rabe družbenih medijev. Delež mladih, ki dnevno igrajo spletne igre, pa se je od leta 2018 povečal, in sicer z 19 odstotkov na 23,5 odstotka. Več kot polovica jih nameni tem dejavnosti več kot tri ure dnevno. “Ti podatki nas opominjajo, da so potrebni še intenzivnejši in celoviti ukrepi,” je poudarila Marinko.

Tudi vodja interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti na NIJZ Špela Selak meni, da nekemične zasvojenosti predstavljajo vse večji javnozdravstveni izziv. Kot je dejala, so njihove posledice lahko enako problematične kot pri tako imenovanih tradicionalnih oziroma kemičnih zasvojenostih.

STA.