NEVERJETEN PREOBRAT PRI REFERENDUMSKIH REZULTATIH! Več glasovnic, jutranje spremembe in napoved kazenskih ovadb: Janša zahteva odgovore od DVK

Dogajanje po nedeljskem referendumu o ukinitvi RTV-prispevka je sprožilo val vprašanj o preglednosti štetja glasov in objavljanja rezultatov. V ospredju se je znašla Državna volilna komisija, potem ko so se objavljeni rezultati v jutranjih urah spremenili tako, da se je prednost z ene strani prevesila na drugo.

Predstavniki SDS opozarjajo na več domnevnih nepravilnosti. Med njimi so domnevna neskladja pri številu glasov, časovni potek vnašanja podatkov in nenadne spremembe rezultatov. Predsednik vlade je medtem napovedal, da bi lahko sledili tudi konkretni politični in pravni ukrepi.

Več glasovnic, kot naj bi bilo volivcev? Zahteve po pojasnilih postajajo vse glasnejše

Eden od očitkov, ki zahtevajo posebno pozornost, se nanaša na domnevna neskladja med številom glasovalcev in podatki v volilnih imenikih. Poslanec SDS Aleš Hojs je opozoril na primer volišča Omnia v Ljubljani, kjer naj bi se po njegovih navedbah pojavilo vprašanje glede razmerja med številom glasovalcev in številom vpisanih oseb.

Če bi uradni podatki res pokazali, da je bilo oddanih več glasovnic, kot je bilo upravičenih glasovalcev, bi bilo treba takšno neskladje nemudoma in natančno pojasniti. Vendar je treba pred sklepanjem preveriti, katere številke se primerjajo, ali gre za končne podatke ter kaj kažejo zapisniki pristojnih volilnih organov.

Pri tem je pomembna tudi razlika med številom prebivalcev občine in številom volilnih upravičencev. Gre za različne kategorije, zato primerjava sama po sebi še ne dokazuje nepravilnosti.

Javnost ima pravico do jasnih odgovorov: koliko glasovnic je bilo evidentiranih, koliko glasovalcev je bilo zabeleženih, kako so bili podatki usklajeni in ali se končni rezultati ujemajo z zapisniki. Dokler teh vprašanj ne razjasnijo uradni podatki, pa domnevnih neskladij ni mogoče predstavljati kot dokazanih kršitev.

Nočne številke, jutranji preobrat: kaj se je dogajalo z rezultati?

Dodatne dvome so sprožile spremembe rezultatov, ki so postale vidne v jutranjih urah. Ponoči je bila spletna stran z rezultati videti nespremenjena, zjutraj pa je bilo razmerje med glasovi drugačno.

Takšen razvoj dogodkov je odprl vprašanja o časovnem poteku štetja in objavljanja rezultatov. Kako so se podatki vnašali? Kdaj so bile posamezne spremembe opravljene? Ali obstaja sled vseh popravkov in ali je mogoče ugotoviti, kateri podatki so bili v posameznem trenutku že vključeni v skupni rezultat?

Napoved je pomembna predvsem zato, ker kaže, da se razprava ne bo nujno končala pri pojasnilih o objavljanju rezultatov. Če bodo predstavljene konkretne ugotovitve, bi lahko sledili predlogi sprememb zakonodaje, postopki za ugotavljanje odgovornosti ali kazenske ovadbe.

Za zdaj pa ni natančno pojasnjeno, katere zakonske določbe bi želeli spremeniti in na katerih dokazih bi temeljili morebitni postopki zoper člane DVK. Prav tako napoved še ne pomeni, da je bila kršitev ugotovljena ali da je bila odgovornost posameznikov dokazana. V prihodnjih dneh bo zato pomembno spremljati, ali bodo besedam sledili konkretni predlogi, dokumentacija in uradni postopki.

DVK pojasnjuje, da se je štetje nadaljevalo tudi po polnoči

Državna volilna komisija poudarja, da referendumski rezultati še niso dokončni in uradni ter da do takrat ni prejela uradnih ugovorov na delo volilnih organov. Pojasnila je tudi, da so se štetje glasov in vnosi podatkov nadaljevali po polnoči. To pomeni, da zadnji rezultat, ki ga je bilo mogoče videti na spletni strani ponoči, ni nujno predstavljal vseh do takrat opravljenih štetij.

Toda tudi ob takšni razlagi ostaja legitimno vprašanje, kako zagotoviti, da lahko javnost razume spremembe in preveri njihovo podlago. Pri volilnih postopkih ni pomembna samo pravilnost končnega rezultata, temveč tudi zaupanje v način, kako je bil rezultat dosežen.

Zato bi bilo smiselno, da so pojasnila dovolj konkretna, da je mogoče primerjati zapisnike z objavljenimi številkami in razumeti, kdaj ter zakaj se je posamezni podatek spremenil.

Ne gre le za politični spor, temveč za zaupanje v volilni sistem

Očitki o domnevnih neskladjih, spremembah rezultatov in načinu vnašanja podatkov so dovolj resni, da zahtevajo preverjanje. Toda enako pomembno je, da se javnost ne vodi do vnaprejšnjih sklepov, za katere še ni dokazov.

Če so bili podatki pravilno vneseni, mora biti mogoče to jasno pokazati z zapisniki in časovnimi podatki. Če se bodo pokazale napake, jih bo treba pojasniti, odpraviti v skladu s pravili in ugotoviti, ali je kdo zanje odgovoren. Če bi obstajal sum kaznivega dejanja, pa bi morale pristojne institucije ukrepati na podlagi konkretnih dokazov.

Preglednost volitev ni pomembna samo za eno politično stran. Je temelj zaupanja vseh volivcev, ne glede na to, kako so glasovali.

Katera vprašanja zdaj zahtevajo odgovore?

Za razjasnitev dogajanja bo treba odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja:

• Ali se število oddanih glasovnic na spornih voliščih ujema s številom evidentiranih glasovalcev?
• Ali so bili vsi podatki vneseni v skladu z uradnimi zapisniki in predpisanimi postopki?
• Kdaj so bile opravljene spremembe, ki so vplivale na javno prikazane rezultate?
• Ali je mogoče preveriti časovno zaporedje vnosov in pojasniti spremembe skupnega rezultata?
• Ali so bili vloženi uradni ugovori in ali bodo pristojni organi izvedli dodatna preverjanja?
• Na katerih konkretnih ugotovitvah bi lahko temeljili napovedani predlogi za razrešitev ali kazenske ovadbe?

Odgovori na ta vprašanja bodo pomembnejši od političnih obračunavanj. Le na podlagi preverljivih podatkov bo mogoče presoditi, ali je šlo za običajen potek poznega štetja in posodabljanja rezultatov, za napake pri obdelavi podatkov ali za resnejše kršitve.

Odgovornost mora biti ugotovljena, saj so poštene volitve normalnost vsake demokracije

Janševa napoved zakonskih sprememb in morebitnih kazenskih ovadb je odprla novo poglavje razprave o delovanju DVK. V ospredju so zdaj vprašanja preglednosti, nadzora in odgovornosti.

Pri volitvah in referendumih ni dovolj, da institucije zagotavljajo, da je vse potekalo pravilno. Zaupanje se gradi tudi s tem, da je mogoče postopek preveriti in da so odgovori na upravičena vprašanja konkretni.

Dogajanje okoli referendumskih rezultatov zato zahteva temeljito razjasnitev. Ne zato, ker bi bili očitki že dokazani, temveč zato, ker mora biti pravilnost volilnega postopka preverljiva, odgovornost pa ugotovljena na podlagi dejstev.

P. N.