NEUČAKANOST IN NELAGODJE: SKRIVNOST PRAVE PRIPADNOSTI

Zakaj rast, odnosi in ljubezen zahtevajo čas, potrpežljivost in pogum za bivanje v neznanem

Estimated reading time: 4 minute

Neučakanost je neznanska potreba, da obidemo fazo nelagodja, v kateri ni še nič udobno in urejeno, ter planemo v odrešitev. Če pa želimo odkriti zares nam lasten način pripadanja, je paradoks v tem, da je ključnega pomena, da docela naselimo vso neugodnost. Preden se v nas ustali domačnost, smo najbolj živi in odprti za okolje, odnose in celo zase. Če ste se kdaj podali na potovanje z nahrbtnikom, vam je takšna čarobnost poznana. Potuješ nekam, kjer nikogar ne poznaš, ne poznaš krajev in si prisiljen živeti v popolnoma neznanem okolju.

Čeprav si deloma nestrpno želimo najti skupnost in se usidrati v nam namenjeni kraj, je to nerodno obdobje polno potenciala.

Lahko se na novo odkrivamo ali spoznavamo ljudi, ki so popolnoma drugačni od tistih, ki smo jih vajeni. Predstavljajte si torej, da smo lahko sleherni dan takšni simbolični popotniki, če se le spoprijateljimo z nelagodnostjo vsega, kar je v naših srcih ostalo nerazrešeno. Gre za popoln preobrat načina, na katerega po navadi razmišljamo o pripadnosti. Namesto stremljenja k pripadanju nečemu znanemu prepoznamo privilegij tega, da ostajamo zunaj, kjer lahko naše oči povsem sveže zrejo v svet, še preden začne na nas uspavalno vplivati domačnost.

V teh nerodnih obdobjih tudi mi sami nismo oseba, ki bi nam bila domača.

Neučakanost nas kliče globlje v nelagodje, kjer bi se morebiti srečali s popolnoma novim jazom. V nenasitnem hrepenenju po raziskovanju neznanega se prikrajšamo za čutno soočenje, za pričakovanje in priložnost, da preuredimo resničnost. Kajti ustvarjalnost se spodbudi, kadar nas nekaj zmede in ovira.

Na tak način namreč delujejo pesniki, sanjači in umetniki. Stopijo na neznano področje, kjer jih pričaka deset tisoč reči. In prav tam, na samem robu, začnemo popolnoma nepripravljeni, kot pravi začetniki, vaditi naklonjenost do nelagodja, ki ga povzročila zbeganost, ali vsaj pripravljenost, da ga sprejmemo. Dejavnik nerodnega ne poznanstva je tudi ključna faza v novih odnosih.

Vsake toliko časa spoznamo koga, s komer imamo lahko takoj globok odnos, na splošno pa je bolje, da v bližnje odnose z drugimi potujemo počasi, kajti veliko huje je, če nekomu rečemo, da je naš dom, in ga potem zapustimo, kot če mu tega ne bi nikoli rekli.

Bolje je ljubiti počasi, celo previdno, in pustiti da vztrajnost v predanosti postopoma raste. Plehke ljubezni, ki jih prehitro vzamemo in podarimo, so kot živeči arhetipi. V različnih tragedijah jih preigravamo prek vseh meja. So zgolj začasna bivališča, docela opremljena s spominki iz naše preteklosti.

Nikoli niso kraj, kjer bi se človek ustalil za daljše obdobje, temveč zgolj tisti kotički, v katerih se pretvarjamo, da živimo, pretvarjamo, da smo doma.

Nekaterim posameznikom je namenjeno, da le šinejo skozi naše življenje, da odvzamejo ali podarijo uteho, da prinesejo očiščenje ali služijo kot katalizator. Ljubezen lahko gori tako vroče kot hladno, a v nobeni skrajnosti ne moremo zdržati prav dolgo.

Dopustimo, da si ljubezen pri nas vzame čas. Dopustimo, da si ljubezen pri nas vzame čas. Naj nas preseneti, kadar se vrne, četudi smo bili prepričani, da je ne bo več nazaj. Naj kroži okoli nas, naj išče, da bi doumela, kaj v resnici ljubimo. Naj se v svoji vzdržljivosti poglobi, kar lahko zagotovi le zgodovina.

Preberite tudi ALI ZNATE ŽIVETI BREZ OKLEPA? in HOROSKOP: NAJBOLJ POTRPEŽLJIVA IN NAJBOLJ NESTRPNA ŽENSKA

The post NEUČAKANOST IN NELAGODJE: SKRIVNOST PRAVE PRIPADNOSTI appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.