»Nesreča pri delu te zaznamuje za celo življenje«

»Nesreča pri delu te zaznamuje celo življenje. Sam se še vedno soočam s posledicami nezgode, ki sem jo doživel leta 1983. Med delom na lestvi sem doživel električni udar v predel med rebri in padel na tla. Utrpel sem razne poškodbe, posebno hudo sem si poškodoval nogo. Okrevanje je bilo dolgo, prestal sem več kirurških posegov. Svoje doživetje ob najrazličnejših dogodkih delim z drugimi, še najraje z mladimi, za katere je pomembno, da čim bolje spoznajo varnostne predpise.«Tako pravi Paolo Trevisan, predsednik goriškega odbora združenja delovnih invalidov ANMIL, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, priredilo niz spominskih svečanosti ob 76. dnevu žrtev nesreč pri delu.

Osrednji spominski dogodek bo v Longaroneju pri Bellunu, sočasno bodo svečanosti potekale po vsej Italiji. V Gorici bo v nedeljo ob 10. uri maša v cerkvi sv. Ignacija, ob 10.45 bodo položili venec pred spomenik, ki je žrtvam pri delu posvečen na Travniku. Dogodka se bodo udeležili predstavniki krajevnih oblasti, ki bodo skupaj s Trevisanom nagovorili navzoče.V ponedeljek, 12. oktobra, ob 11.30 bo svečanost pred spomenikom žrtvam nesreč pri delu na pokopališču v Tržiču, ob 12.30 bo sledila komemoracija v ladjedelnici Fincantieri.

Nesreč pri delu je vse več

»Na žalost tudi iz zadnjih podatkov, ki jih je objavil zavod INAIL, izhaja, da se število nesreč pri delu iz leta v leto povečuje, kar me sicer ne preseneča. Danes je življenje vse bolj stresno, delovni ritmi so veliko hitrejši,« pravi Trevisan in pojasnjuje, da so po novem med nesreče pri delu vštete tudi nesreče, do katerih prihaja med potjo od doma na delu.

»Ko si pod stresom, se med vožnjo lahko prikrade trenutek nepozornosti, ki lahko ima tudi zelo hude posledice,« poudarja naš sogovornik, po katerem k številnim nesrečam prispeva tudi današnji proizvodnji model v velikih industrijskih obratih. »V tovarnah je cel kup izvajalcev in podizvajalcev, delavci večkrat delajo po tri mesece v enem kraju, naslednje tri v drugem in nato še v tretjem,« razlaga Trevisan, po katerem je treba več pozornosti nameniti preventivnim ukrepom in sploh varnosti pri delu.

Invalidi v vlogi pričevalcev

»Združenje ANMIL si že leta prizadeva, da vstopa v šole in nagovarja mlade. Sami delovni invalidi postanemo pričevalci in dijakom spregovorimo o lastnih izkušnjah, o nesrečah, ki smo jih doživeli in ki so nam spremenila življenja,« pravi Trevisan in opozarja, da za sabo pusti trajne posledice tudi najmanjša nesreča pri delu. »Tudi če ti stroj pobere konico prsta ali noht, se boš kakorkoli celo življenje soočal z določeno stopnjo invalidnosti,«pravi naš sogovornik in opozarja, da se posledice nesreč z leti le še poslabšajo, kar sicer opaža tudi pri sebi.

Pred približno petindvajsetimi leti, ko je goriškemu pokrajinskemu odboru združenja ANMIL predsedoval Emil Jelen iz Doberdoba, so delovni invalidi iz goriške pokrajine navezali stike s Sindikatom azbestnih bolnikov Slovenije in nato še z drugimi sorodnimi organizacijami iz Nove Gorice in okolice. »Ko se pogovarjam s prijatelji iz Nove Gorice, vsakič ugotavljamo, da imajo tudi v Sloveniji podobne težave,«pravi Trevisan.

Da so nesreče pri delu zelo pogoste, se je mogoče v prvi osebi prepričati na urgencah, še zlasti v Tržiču, kjer v bistvu vsak dan oskrbujejo poškodovane delavce. Trevisan poudarja, da je treba preprečevanju nesreč pri delu in ozaveščanju namenjati še več pozornosti, saj se lahko nezgode preprečijo le s poznavanjem varnostnih predpisov in z njihovim spoštovanjem.