Nespregledano: Pajdašenje slovenske levičarske elite s Sorosem

Tisti, ki Janezu Janši očitajo veleizdajo, se pajdašijo z ljudmi, ki financirajo nevladnike in vplivajo na notranje zadeve naše države. Golob se je leta 2024 srečal s sinom zloglasnega Georgea Sorosa. Kučan je njegovemu očetu podelil državno priznanje. Inštitut Nike Kovač je od Sorosevih prejel na desettisoče dolarjev.

Tako navajajo v tiskani izdaji revije Demokracija.

Šli smo po sledi in dejstva preverili. Držijo. In kažejo, kakšna dvojna merila nekateri uporabljajo v Sloveniji.

Potrjena dejstva:

Robert Golob in Alexander Soros: Da, marca 2024 (med Munich Security Conference) se je predsednik vlade Robert Golob srečal z Alexandrom Sorosom, ki vodi Open Society Foundations po očetu. Uradno so govorili o varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu (Gaza ipd.), a kontekst srečanja z vodjo ene najvplivnejših globalnih filantropskih mrež je v Sloveniji vedno kontroverzen. O tem Golob ne govori.

Milan Kučan in George Soros: Leta 2002 je predsednik Milan Kučan Georgu Sorosu podelil častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri “odprti, demokratični in humani družbi” ter spodbujanju civilne družbe v Sloveniji. Kučan ga je javno označil za humanista, razumnika in vizionarja. Priznanje je predlagal med drugim Mirovni inštitut (ki je bil povezan s Sorosevimi fundacijami).

Inštitut 8. marec (Nika Kovač): Soroseva Open Society Foundations je inštitutu med 2021 in 2023/2024 namenila okoli 355.000 USD (dobrih 300.000+ evrov). Med drugim za “podporo angažiranju državljanov in re-demokratizaciji Slovenije” (2022, volilno leto) ter splošno podporo. Leta 2023 so podpisali triletni dogovor za 250.000 USD. Inštitut tega ne skriva, a pogosto poudarja, da ne jemlje denarja iz slovenskega proračuna (kar je tehnično res, a ignorira vpliv tujega denarja na notranjo politiko).

George Soros in njegova mreža Open Society sta desetletja sistematično financirala nevladne organizacije po vsem svetu (vključno s Slovenijo: Mirovni inštitut, različne pravne mreže, aktivistične skupine), pogosto pod okriljem “odprte družbe”, človekovih pravic, migracij in boja proti “populizmu”. Kritiki (tudi v Madžarski, Poljski, ZDA) to vidijo kot tuje vplivanje na notranje zadeve suverenih držav – spreminjanje družbe od znotraj prek medijev, aktivizma in političnega pritiska. Podporniki pa pravijo, da gre za legitimno filantropijo in podporo civilni družbi.