Neprecenljiv pomen ohranjanja kulturne dediščine: Spomin na rojstvo Franceta Prešerna

Vsako leto, 3. decembra, Slovenija praznuje poseben dan – dan, ko se spomnimo rojstva človeka, ki je s svojo besedo, mislijo in umetniško močjo odločilno oblikoval slovenski narod. France Prešeren, rojen 1800 v Vrbi na Gorenjskem, je postal mnogo več kot pesnik: postal je temelj identitete, glasnik svobode, simbol narodne zavesti in eden ključnih stebrov kulturnega preporoda.

Ta dan je zato v Sloveniji posvečen kulturi. Kulturne ustanove po vsej državi odpirajo vrata, vabijo k brezplačnim ogledom in ljudem omogočajo srečanje z umetnostjo – z dediščino, ki nas bogati, oblikuje in povezuje. Razstave, vodeni ogledi, gledališke predstave, filmske projekcije, pogovori z ustvarjalci in delavnice predstavljajo priložnost, da vsak posameznik stopi korak bližje nacionalnemu zakladu, katerega del smo vsi.

France Prešeren: človek, ki je narodu podaril glas

Prešeren ni bil le velik pesnik. Bil je duhovni arhitekt slovenske identitete, človek, ki je s svojimi verzi utrdil samozavest naroda, ki je tedaj živel na robu zgodovinskih sprememb.

Njegovo življenje ni bilo lahko – zaznamovali so ga osebni boji, nesrečna ljubezen, družbeni pritiski, cenzura in občutek nerazumljenosti. A prav zaradi tega so njegove pesmi tako močne. Iz bolečine je ustvaril lepoto, iz dvoma je rodil vero, iz stiske svobodo.

Njegova najpomembnejša dela – Sonetni venec, Gazele, Povodni mož, Krst pri Savici, številne balade in romanse – niso le literarna mojstrovina, temveč kulturni zemljevid slovenske duše. V njih je zakodirano:

• hrepenenje po ljubezni,

• bolečina neizpolnjene želje,

• iskanje svobode,

• spoštovanje narave,

• kritika družbe,

• vera v dostojanstvo človeka.

S svojim pesništvom je slovenski jezik dvignil na evropski literarni oder in dokazal, da lahko tudi “majhen narod” ustvari umetnost, ki presega čas in prostor.

Prešeren kot simbol narodne enotnosti

Ni naključje, da so prav verzi Franceta Prešerna postali temelj naše državnosti. Zdravljica, pesem o svobodi, miru in povezanosti, je danes naša državna himna. Ravno Prešeren je skozi to pesem izrazito poudaril, da je moč naroda v njegovi enotnosti – v spoštovanju, vrednotah, dobroti in medsebojni podpori.

Tudi zato je 3. december več kot obletnica rojstva. Je opomnik, da je kultura tista, ki narode drži pokonci. Da brez jezika, brez literature, brez zgodovine in brez ustvarjalcev narod izgubi svoj najmočnejši temelj.

Kulturne ustanove kot varuhinje skupnega spomina

Prešernov dan je vsako leto priložnost, da kulturne ustanove po Sloveniji zaživijo na poseben način. Ljudje se množično odpravljajo na:

• muzejske razstave,

• literarne večere,

• gledališke uprizoritve Prešernovih del,

• delavnice za otroke in mladino,

• odprtja novih razstavnih prostorov,

• srečanja z umetniki in kustosi.

Na ta dan je kultura dostopna, povabljena v vsak dom in vsakdanje življenje. S tem se krepi občutek pripadnosti, zavesti in spoštovanja tradicije – vrednot, ki v hitrem tempu sodobnega življenja pogosto zbledijo.

Izjava dr. Milana Zvera: spomin kot moč naroda

Evropski poslanec dr. Milan Zver v svoji izjavi poudarja, da v času globalnih sprememb skrb za kulturno dediščino postaja še pomembnejša kot kdajkoli prej. V svojem nagovoru zapiše:

“Danes se spominjamo pomena kulture, jezika in umetnosti, ki nas bogatijo in nas povezujejo kot narod. Slovenija je skozi zgodovino preživela težke čase prav zahvaljujoč svojim koreninam. Naši pesniki, pisatelji, ustvarjalci so stkali ne le jezikovno, temveč tudi dragoceno duhovno identiteto, ki nas ohranja.”

Opozarja, da kulturna dediščina ni spomin preteklosti, temveč živ organizem, ki ga je treba negovati – ne le z uradnimi dogodki, temveč tudi z odnosom posameznika do jezika, umetnosti in zgodovine.

Dr. Zver poudarja, da je kultura temelj narodne zavesti, ki je skozi stoletja pomagala Slovencem preživeti preizkušnje. Prav zato so dnevi, kot je Prešernov rojstni dan, izjemno pomembni: omogočajo refleksijo, ponos in zavedanje, da narod, ki ceni svojo kulturo, ceni tudi samega sebe.

Prešeren danes: zakaj ga še vedno potrebujemo

Zakaj Prešeren ostaja aktualen?

Ker nas uči tistega, kar je bistveno:
– da ljubezen lahko spreminja svet,
– da svoboda ni samoumevna,
– da ima vsak človek dostojanstvo,
– da narod brez kulture izgubi korenine,
– da se lepota rojeva iz iskrenosti.

Njegova dela nas opominjajo, da umetnost zdravi, spodbuja in združuje. Prešeren nas ne uči le branja poezije – uči nas čutenja.

Ohranjanje dediščine kot pot v prihodnost

Ob spominu na rojstvo Franceta Prešerna se ne oziramo le v preteklost. Ozrimo se tudi v prihodnost.

Kulturne ustanove, umetniki, učitelji, starši in vsi, ki kulturo nosimo v srcu, imamo nalogo: prenašati naprej to, kar nas dela Slovence.

Ohranjanje kulturne dediščine ni zgolj varovanje spomina – je dejanje ljubezni do naroda, jezika, zgodovine in prihodnjih generacij.

Kot narod, ki je v sožitju med besedo in zgodovino preživel tolikšne preizkušnje, vemo: kultura je naš temelj. Prešeren pa ostaja njen največji varuh.

Spletno uredništvo