.jpg)
2 days ago
25
Znaki demenceDemenca se praviloma ne začne z dramatičnimi spremembami. Pogosteje se prikrade počasi, z drobnimi znaki, ki jih je lahko zamenjati za utrujenost, stres ali naraven del staranja. Pozabljivost, počasnejše razmišljanje in občasna zmedenost sprva ne vzbujajo posebne pozornosti. A strokovnjaki opozarjajo na en neobičajen simptom, ki se ne pojavlja naključno, temveč se zelo pogosto ponovi vsak dan ob približno istem času – ob mraku.
Gre za pojav, pri katerem se duševno stanje osebe z demenco v poznih popoldanskih in večernih urah opazno poslabša. Čeprav ni vedno prisoten pri vseh obolelih, je dovolj pogost, da ga zdravniki obravnavajo kot pomemben opozorilni znak.
Kaj se z bolniki z demenco dogaja, ko se dan prevesi v večer
Pri nekaterih ljudeh z demenco se z nastopom mraka pojavijo nenadne spremembe vedenja. Oseba, ki je bila čez dan razmeroma mirna, sodelovalna in zbrana, lahko postane nemirna, tesnobna ali izrazito zmedena. Pogosto se začne ponavljajoče spraševanje, hoja gor in dol po prostoru ali občutek, da mora nekam oditi, čeprav ne zna pojasniti kam in zakaj.
Strokovnjaki poudarjajo, da se ob zmanjšani svetlobi zmanjša sposobnost orientacije, kar pri osebah z demenco še dodatno okrepi občutek negotovosti. Prostor, ki je bil podnevi domač in varen, lahko v večernih urah postane tuj in zavajajoč.
Nemir, tesnoba in spremembe razpoloženja
Med najpogostejšimi znaki so povečana tesnoba, razdražljivost, nemir in težave z umiritvijo. Pri nekaterih se pojavijo tudi halucinacije ali napačne zaznave, denimo občutek, da je v prostoru nekdo, ki v resnici ne obstaja. Takšna stanja se lahko zavlečejo v noč in močno porušijo spanec, kar dodatno poslabša počutje naslednji dan.
Zakaj se simptomi okrepijo prav ob mraku
Natančen vzrok še ni povsem pojasnjen, vendar strokovnjaki izpostavljajo več dejavnikov. Eden ključnih je porušen notranji biološki ritem, saj možgani pri demenci težje ločujejo med dnevom in nočjo. Ob tem se pogosto pridružijo še utrujenost, lakota, bolečina ali žeja, ki jih oseba ne zna jasno izraziti.
Pomembno vlogo ima tudi okolje. Premalo dnevne svetlobe, preveč dražljajev v poznih urah ali nenadna tišina lahko povečajo zmedenost. Vse to prispeva k občutku, da oseba izgublja nadzor nad dogajanjem okoli sebe.
Vpliv svetlobe in domačega okolja
Neenakomerna ali slaba razsvetljava lahko stanje še poslabša. Sence, odsevi in bleščeče luči v mraku pogosto sprožijo napačne zaznave. Zato strokovnjaki svetujejo enakomerno, toplo osvetlitev prostora ter zapiranje zaves, ko se zunaj stemni, saj tako zmanjšamo vizualne dražljaje, ki lahko povzročajo strah.
Kdaj je smiselno poiskati zdravniški nasvet?
Če se vedenjske spremembe redno pojavljajo ob približno istem času dneva, zlasti v večernih urah, to ni nekaj, kar bi bilo pametno prezreti. Čeprav takšen vzorec ne pomeni nujno demence, zahteva strokovno presojo.
Zdravniki poudarjajo, da zgodnje prepoznavanje omogoča pravočasno prilagoditev zdravljenja, bivalnega okolja in vsakodnevne rutine. V mnogih primerih je mogoče simptome omiliti in izboljšati kakovost življenja tako bolnika kot njegovih bližnjih.
Kako lahko svojci pomagajo v vsakdanjem življenju
Pomaga lahko jasna dnevna struktura, dovolj gibanja in izpostavljenosti dnevni svetlobi ter mirnejši večerni ritem. Pomembno je tudi, da svojci ohranijo potrpežljivost in miren pristop, saj se čustva hitro prenašajo na osebo z demenco.
Takšno vedenje ni namerno. Pogosto gre za poskus izražanja nelagodja ali zmedenosti. Razumevanje tega je prvi korak k boljši oskrbi in večjemu občutku varnosti.
Objava Neobičajen simptom demence, ki se pogosto pojavi prav ob mraku se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)