Nemčija ima večji problem od umika ameriških vojakov

Čeprav so v Berlinu umik približno 5000 ameriških vojakov iz Nemčije ocenili kot simboličen, analitiki opozarjajo, da Evropo čaka veliko resnejša težava: vse globlji razkol z ZDA in Trumpova politika, ki ogroža tako evropsko varnost kot gospodarstvo.

Predsednik Donald Trump je napovedal umik ene vojaške brigade iz Nemčije v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih. Gre za približno 14 odstotkov od skupno 36 tisoč ameriških vojakov, ki so trenutno nameščeni v državi. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je potezo označil za pričakovano in dodal, da Evropa že vlaga v zapolnitev morebitne praznine. Tudi v Natu so poudarili potrebo po večjih evropskih investicijah v obrambo.

Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da umik vojakov ni glavna grožnja. Veliko večjo skrb povzroča odločitev ZDA, da opustijo načrte za namestitev izstrelkov Tomahawk in hipersoničnih izstrelkov Dark Eagle v Nemčiji. Ta sporazum je leta 2024 sklenila še Bidenova administracija prav z namenom odvračanja Rusije, poroča Wall Street Journal.

“To je veliko večji problem od simboličnega zmanjšanja števila vojakov za pet tisoč,” je poudaril Thorsten Benner z berlinskega Global Public Policy Institute. Podobno meni tudi Nico Lange, nekdanji visoki uradnik nemškega obrambnega ministrstva: “Ko smo soočeni z resno grožnjo v Evropi, te ključne zmogljivosti v Evropi nihče drug nima.”

Odločitev Washingtona je hkrati znak otoplitve odnosov med Trumpovo administracijo in Vladimirjem Putinom. Sledila je po umiku naftnih sankcij proti Rusiji, potem ko je Iran zaprl Hormuško ožino. Evropski voditelji opozarjajo, da takšne poteze otežujejo prizadevanja za mir v Ukrajini.

Gospodarski pritisk
Poleg varnostnih izzivov se Nemčija sooča tudi z močnim gospodarskim pritiskom. Trumpovo povišanje carin na evropske avtomobile s 15 na 25 odstotkov bo dodatno udarilo avtomobilsko industrijo, ki je že dlje časa v težavah. Nemški izvoz v ZDA se je po začetku trgovinske vojne močno zmanjšal, kar otežuje financiranje ambicioznih obrambnih načrtov. Pod kanclerjem Friedrichom Merzom je Nemčija sicer močno okrepila vojaško porabo in si zadala cilj, da do leta 2029 postane največja konvencionalna vojaška sila v Evropi.

Foto: epa

Sklenila je tudi sporazum s Francijo za dopolnitev ameriškega jedrskega dežnika. Kljub temu ostaja ponovno oboroževanje Evrope počasno in odvisno predvsem od ameriških dobav. “Hitro praznjenje ameriških arzenalov zaradi vojne v Iranu dodatno povečuje tveganja za Evropo,” sta opozorila Benner in Lange.

Analitiki zato ocenjujejo, da je trenutni spor med Merzom in Trumpom koristen opomin: Evropa mora nujno pospešiti prizadevanja za večjo strateško samostojnost, če noče ostati ujeta med varnostnimi in gospodarskimi tveganji.