Nekoč je 1000 metrov višinske razlike premostil tramvaj, danes jih žičnica

Openski tramvaj je za časa svoje izgradnje (leta 1902) bil le eden od tramvajskih projektov na območju avstro-ogrske monarhije, ki so povezovali mesta z bolj ali manj gorskimi zaledji. Na območju današnje Italije se nahaja en brat openskega tramvaja, Rittnerbahn. Tramvajska proga je nekoč povezovala Bocen s planoto Rittna, od 60. let prejšnjega stoletja pa se vije le po tej planoti. Kar se tam dogaja, je iz mnogih vidikov zanimivo tudi za nas, predvsem ko je spet govor o tem, kako naj zgleda openski tramvaj prihodnosti.

Med Bocnom in Rittnom je višinska razlika znatno večja kot med Trstom in Opčinami. Pri nas mora tramvaj premostiti dobrih tristo metrov višinske razlike, med Bocnom in Renonom - tako je ta planota znana v italijanščini - pa je višinskih metrov približno tisoč. Pri izgradnji vzpenjače na zobato kolo je Južnim Tirolcem leta 1907 priskočila na pomoč ena od lokomotiv (št. 3), ki so v tistih letih potiskale oziroma zavirale tramvaj gor in dol po Škorklji. V mesecih, ko so gradili bocensko progo, je bilo namreč pri nas manj prometa.

Velika razlika med progama je ta, da so med Trstom in Opčinami zobata kolesa nadomestili s kablom že leta 1928, na Južnem Tirolskem so z zobatimi kolesi vztrajali do 60. let. Takrat pa so vzpenjačo nadomestili z žičnico. Slednjo so medtem posodobili, danes povezuje žičnica Bocen in Oberbozen v dvanajstih minutah med 6.30 in 22.45, načeloma z odhodom ene kabine v razmiku štirih do dvanajstih minut. Kot pa opozarjajo upravitelji na svoji spletni strani, je žičnica nad vinogradi, kjer nastaja slavno vino Sankt Magdalener, dvakrat letno podvržena dvotedenskima revizijama, med katerimi jo nadomešča avtobus. Manjše preglede pa izvajajo enkrat na mesec.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.