Nekdanji sodnik o imenovanju ustavnih sodnikov: Njihova neodvisnost je zgodba za lahko noč

V Sloveniji poteka intenzivna razprava o imenovanju novih ustavnih sodnikov, ki jo spremlja jasno sporočilo največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda: svetovnonazorska uravnoteženost ustavnega sodišča ni zaželena. Med kandidati izstopa Vesna Bergant Rakočević, višja sodnica na ljubljanskem višjem sodišču in nekdanja predsednica Slovenskega sodniškega društva, ki je potrdila namen kandidature, čeprav soglasja še ni dala.

Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjič ostro kritizira kandidaturo Vesne Bergant Rakočević in dvomi o njeni primernosti za ustavnega sodnika predvsem zaradi vrednostne usmerjenosti, povezav v sistemu in političnega aktivizma. O njeni strokovnosti pravi: “Prevladuje mnenje, da je dobra sodnica, vprašanje pa je, ali je dovolj dobra za ustavno sodnico. […] Strokovna primernost je verjetno zadostna, je pa kilometre daleč od Jakliča, Šorlija, Zobca …”.

Stranka je predsednici republike Nataši Pirc Musar že sporočila, da ne bo podprla kandidatov, ki bi sodišče naredili bolj uravnoteženo v desno smer. Namesto tega želijo preprečiti, da bi se Sloveniji zgodil “ameriški scenarij” – kot primer navajajo imenovanje konservativnih sodnikov s strani Donalda Trumpa, ki je leta 2022 privedlo do razveljavitve ustavne pravice do splava, poroča Info360. Glede predsedničinega izbora ostaja kljub vsemu kritičen: “Izhajajoč iz dosedanjega delovanja in političnega pozicioniranja predsednice Pirc Musar izrazito dvomim, da bo predlagala nevtralno usmerjene kandidate. Z levico pijeta iz istega korita, umeščena je v dominantne lobistične strukture. […] Tudi če bi sedaj predlagala v izvolitev politično nevtralne ali desne kandidate, bi bilo razmerje 9 : 2, kar ne obeta nič dobrega.”

Radonjič poudarja, da “poudarjanje samostojnosti sodstva je po moji oceni zanesljiv znak, da ji niso tuje določene povezave. Velja za dobro prijateljico Nine Betteto, kar pove vse samo po sebi. […] Predsednik sodniškega društva postaneš težko brez globokih vezi in zasidranosti v sistem.”

Foto: sta

Še posebej problematična se mu zdi njena javna čestitka sodnici Barbari Klajnšek v zadevi Janeza Janše: “Vsekakor, to je politična aktivnost, zaradi katere bi morala biti suspenzirana in odstranjena iz sodstva. Kadarkoli bi na sodišče prispel kakšen material desnice, bo v sebi čestitala tistim, ki so pobudo zavrnili. […] Njena navzočnost v ustavnih vrstah bo po vsej verjetnosti okrepila te nenačelne, sistemsko škodljive vire moči.” Dodaja: “Aktivnost v javnih razpravah o pravosodnih reformah je dirigirana, usmerjena iz ozadja, pa je po moji oceni govorila iz trebuha. Nenehno ponavljanje potreb po samostojnosti sodstva pred politiko ustvarja posledično popolno neodgovornost in puhlost, kar je pogojilo grozljivo stanje sodstva nasploh.”

Radonjič opozarja na širše posledice: “Ustavno sodišče je popolna karikatura neke ustanove, ki je bila pred desetletji stičišče visoko strokovnih kadrov – največ, kar je Slovenija imela. Ideološko in po izbiri zaledja tudi ona ne obeta politične izravnave sodišča, ki bo imelo 11 pripadnikov levice in nobenega desnice. Vsi bodo v en glas trobili, da so neodvisni, kar je zgodba za lahko noč.”

Foto: sta

O vplivu kandidature Bergant Rakočević na uravnoteženost pravi: “Vsekakor bo ohranjena rigidna neoliberalna stran, kar bo bistveno prispevalo k rušenju države, predvsem gospodarstva. Seveda, če bo levica dobila volitve. Sicer bo enormen oponent bodoči oblasti, ki bo z vsemi silami blokiral pozitivne impulze.” V kontekstu pozivov Matevža Krivica k strokovni kakovosti in svetovnonazorski raznolikosti Radonjič ugotavlja, da ti ostajajo preslišani, saj koalicija kandidate presojajo predvsem skozi odnos do splava, pravic LGBTQ+ skupnosti, manjšin in polpretekle zgodovine.

Trenutno se izteka mandat trem ustavnim sodnikom; Nina Betetto je funkcijo prevzela konec oktobra, Primož Gorkič pa jo bo 19. novembra. Razpis za preostale tri se izteče 10. novembra. Desno usmerjeni strokovnjaki, kot Barbara Zobec, kandidatur ne načrtujejo, Janez Janša pa svari pred “marksističnim krožkom” brez ugleda. Gibanje Svoboda vztraja, da uravnoteženost zagotavlja parlamentarno glasovanje, medtem ko neuradni viri nakazujejo nadaljnjo naklonjenost levi strani spektra.