Nekdanji finančni minister: Padec gospodarske aktivnosti ni zgolj statistični podatek, ta ima številne posledice

Statistični urad je objavil podatke o gospodarski (ne)uspešnosti Slovenije. Gospodarska rast se je znižala že četrto leto Golobove vlade zapored. Po podatkih SURS se je letošnja gospodarska rast zaustavila pri 1,1 odstotka. Prilagojeno na število delovnih dni je bila še manjša – zgolj 0,9 odstotka. O razlogih za gospodarsko pešanje smo govorili z nekdanjim ministrom za finance in poslancem Andrejem Šircljem.

Gospodarska rast peša že četrto leto zapored. Še leta 2022, ko so se čutili učinki vlade Janeza Janše, je gospodarska rast oz. rast BDP znašala 2,7 odstotka. Leta 2023 je bila zabeležena 2,4-odstotna rast, leta 2024 1,7-odstotna, lansko leto, kot smo izvedeli ta teden, zgolj še odstotek oz. 0,9 odstotka (prilagojeno na število delovnih dni). Ocena gospodarske rasti temelji na četrtletnih podatkih, končna letna ocena bo znana avgusta.

Slovenska gospodarska rast je nižja od (tudi sicer nizkega) povprečja Evropske unije. Ta je v evrskem območju znašala 1,5 odstotka, v celotni Evropski uniji pa 1,6 odstotka. Pred dnevi smo poročali, da je slovensko gospodarstvo zaradi socialističnih politik trenutne vlade letargično. Ravno nasprotno je v sosednji Hrvaški, kamor se med drugim selijo številna slovenska podjetja. Hrvaški mediji so se v preteklih dneh razpisali, da je življenje v njihovi domovini že v tem trenutku lažje kot v Sloveniji. Negativni trendi pa se ne ustavijo tukaj. Izvoz (spomnimo, izvozna podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva) se je zvišal zgolj za 0,3 odstotka. Uvoz pa za 2,1 odstotka, poroča STA.

Še najbolj pa buri duhove neravnovesje med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ter disproporcionalno kadrovsko rastjo javnega sektorja. Lansko leto se je povprečna plača v zasebnem sektorju zvišala za 3,9 odstotka, v javnem sektorju pa kar za 9,4 odstotka. V državnih institucijah se je plača zvišala kar za 11,2 odstotka, kar je med drugim povezano s plačno reformo. Ker se javni sektor povečuje kadrovsko in ker imajo ti kadri višje plače, se posledično drastično povečuje tudi plačna masa javnega sektorja.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: BOBO)

Povečuje se tudi število zaposlenih v celotnem javnem sektorju. Na vladni spletni strani piše, da se je v mandatu vlade Roberta Goloba število zaposlenih povečalo za 5382 oseb oz. za 2,8 odstotka. Statistični urad navaja veliko višje podatke. Gospodarstvo je po podatkih SURS lansko leto (v primerjavi z letom 2024) izgubilo 7360 oseb.

Šircelj: Ne gre zgolj za statistični podatek

Nekdanji finančni minister Andrej Šircelj razloge za upočasnitev rasti BDP vidi predvsem v ohlajajočem in nekonkurenčnem gospodarstvu. Razlogi za to pa so naslednji: “Če gledamo domače okoliščine oz. domače poslovno okolje, predvsem zaradi visokih davkov oz. dajatev ter zaradi zahteve po preveč birokratiziranem poslovanju s strani države. Nadaljevanje takšne davčne politike in poslovnega okolja seveda vodi v padec gospodarske aktivnosti.”

Slika je simbolična (Foto: Bobo)

Povprašamo ga tudi o hitrejši rasti plač v javnem sektorju in rastočem številu zaposlenih v javnem sektorju. Kot smo zgoraj zapisali, se posledično dviguje tudi plačna masa za javni sektor. Kot pravi, je za to razlog preveliko zaposlovanje, plače pa rastejo zaradi plačne reforme.

“Menim, da morajo dobri delavci v javnem sektorju imeti dostojno plačo, celo nadpovprečno, tisti, ki pa so slabi delavci … takih sploh ne bi rabili plačevati. Najbolj problematično je dodatno zaposlovanje v javnem sektorju,” pove.

Takšna je alternativa

Kot pravi, je alternativa ta, ki jo ponuja SDS, in sicer znižanje dajatev, ki se nanašajo na obdavčitev delavca. S tem bi se povečala konkurenčnost gospodarstva in posledično gospodarska rast.

“Gre za formulo za zagon gospodarstva. Zmanjšanje davkov se ne uvaja, ker bi bil tak ukrep nekomu všeč, pač pa zaradi tega, ker smo v položaju, ko je slovensko gospodarstvo popolnoma nekonkurenčno zaradi visoke obdavčitve,” pojasni Šircelj.

In glede javnega sektorja?

“Tisti, ki so pridni, morajo biti plačani dobro. Tistih, ki ne delajo, pa ni potrebno plačevati. Potrebno je izmeriti učinkovitost javnega sektorja in ugotoviti, koliko ta javni sektor prispeva h kakovosti storitev, ki jih državljani in državljanke koristijo. Vse storitve, državnoadministrativne, kot denimo tudi storitve v zdravstvu,” zaključi.

Ž. K.