Nekaj besed namesto žvižganja

Malo mi je nerodno, vendar priznam: pred nekaj desetletji mi je bilo žal, da ne znam žvižgati na prste. Kakšnih štirideset let je tega, kar je to postalo prav koristna veščina. Bil je čas rastoče kljubovalnosti režimu komunistične partije, ko se je začelo »dogajati ljudstvo« in »ulica«. Ljudje niso več hoteli skandirati Tito-Partija!, ampak so vpili, da imajo dost, da so eni lopovi, da jih je treba izgnat… In so tudi žvižgali, topotali, in spuščali zaničljive glasove (ali kako naj se izrazim…)