ARTICLE AD
Gospodaren nakup novega televizorja pomeni, da natančno pretehtate razmerje med ceno in tem, kaj zanjo dobite. Ko to vzamete v obzir, je kljub stalnemu napredku pogosto nakup generacije starejšega televizorja racionalnejši. To se, kljub na prvi pogled pomembnim izboljšavam obeh glavnih zaslonskih tehnik, ni spremenilo!
Potem ko filtriramo visoko leteče besede o tem, česa so vsega sposobni televizorji modelskega leta 2025, ostane dvoje. Hisensova in Sonyjeva izboljšava tehnike Mini-LED ter LG-jev korak naprej na poti iskanja načinov za povečanje svetilnosti zaslonov OLED. Oboje je zanimivo, a kolikšen bo vpliv na trg, bo kot vedno pokazal čas. Novosti se morata dokazati, obenem pa morajo proizvajalci prepričati mene in vas, ki imamo manj svetel zaslon ali takega, ki ni sposoben prikazati noro dobrih barv, a smo z njim zadovoljni! Kakšnih drugih omembe vrednih nadgradenj letos ne vidim.
Namesto ene tri mini sijalke
Tehnika Mini-LED, ki omogoča približevanje kakovosti slike zaslonom OLED, se je že uveljavila, predvsem zaradi prijaznejših cen in večje raznolikosti velikosti diagonale. Princip je naslednji: za plastjo s tekočimi kristali, ki ustvarjajo pike, so številne majhne sijalke (svetleče diode premera med 0,1 in 0,2 milimetra), urejene v skupine, ki jih je mogoče neodvisno prižigati in ugašati. S tem je doseženo, da je temen del prizora temnejši, kot bi bil na klasičnem zaslonu LCD. Več kot je skupin, boljše je delovanje lokalne zatemnitve in kakovost slike je boljša.

Največkrat so sijalke modre diode, katerih površina je prevlečena s plastjo fosforja, da oddajo boljši ali slabši približek bele svetlobe. Druga možnost je, da so v bližini tako imenovane kvantne pike, ki zažarijo v rdeči in zeleni barvi, kadar so osvetljene z modro svetlobo sijalke. Barve se zlijejo v belo (v tem primeru čistejšo), ki je pogoj, da barvni filtri nad tekočimi zasloni ustvarijo barvo pike, kakršna je potrebna. V tem so zasloni LCD enaki.
Hisense in Sony sta naredila korak naprej, saj sta eno sijalko zamenjala s tremi. Po eno za vsako barvo, ki so obenem neodvisno krmiljene. Prejšnji pristopi tega niso omogočali, saj so omogočali le ugašanje ene sijalke in ne treh. Hisense naj bi s tem dosegel dodatni dvig svetilnosti zaslona, medtem ko se Sony spogleduje z algoritmi, ki prek krmiljenja sijalk vplivajo na širši barvni razpon in lepše barve.
Štiri namesto treh plasti

Nekaj podobnega je naredil LG v četrti generaciji zaslonov OLED (primarna RGB tandemska struktura), ki naj bi dosegli točkovno svetilnost vse tja do 4000 kandel in obenem eliminirali mikro zrcala (imeli so jih lanskoletni televizorji višjega cenovnega razreda), ki so usmerjala več svetlobe proti gledalcu. Bistvo izboljšave je več plasti, ki oddajajo svetlobo. V zaslonih tretje generacije je plast z rdečo, zeleno in rumeno barvo stisnjena med dve modri plasti. To se je spremenilo tako, da sta zelena in rdeča zdaj samostojni, z modrima pod njima. Še vedno pa naj bi bili zasloni tehnike WOLED!
Spogledovanje z lanskimi modeli
Če kupite televizor, ki je bil predstavljen lani, je zelo verjetno, da bo prva posodobitev programske opreme, ki jo namestite, odpravila nekatere težave, povezane z zmogljivostjo, s katerimi je bil televizor obremenjen ob rojstvu. Ostalo bo še kakšno leto ali dve neposredne podpore (nadgradenj).
Proizvajalci sicer redko dajejo obljube (LG govori o petletni podpori, Samsung o glavnih nadgradnjah vsaj dve leti), a z dobršno mero verjetnosti lahko pričakujemo, da bodo nadgradnje sistema na voljo, dokler jih bo dovoljevala strojna oprema. Nakupa televizorjev, starejših od 18 mesecev, pa ravno zaradi zapisanega ne priporočam.
Če torej pogledate, kaj trgovci skrivajo v skladiščih, lahko z malo sreče in nekaj brskanja zlahka najdete odličen televizor za občutno nižjo ceno od tiste, ki so jo zanj zahtevali ob predstavitvi.
Naslovna fotografija DepositPhotos
The post NEDELJSKI NASVET: Ali se zaradi izboljšav ne splača kupiti lanskoletnega televizorja? appeared first on Tehnozvezdje.