Nebo nad nami ni več prazno: več kot 15.000 satelitov, Starlinkova prevlada in nova grožnja temnemu nebu

Poglejte zvezdnato nebo. Večina tistih »zvezd«, ki se premikajo, niso zvezde. So sateliti. V zadnjih sedmih letih se je njihovo število povečalo skoraj osemkrat. Danes jih aktivno kroži med 15.000 in 18.500 – in največji del te armade pripada enemu samemu podjetju. Hkrati pa se pojavlja nova oblika onesnaženja: svetlobno onesnaženje iz vesolja.

Po podatkih iz začetka avgusta 2026 je okoli Zemlje aktivnih med 15.000 in 18.500 satelitov. Če štejemo še mrtve satelite, raketne stopnje in vesoljske odpadke, je v katalogih več kot 30.000–35.000 sledljivih objektov.

Za primerjavo: leta 2019 jih je bilo aktivnih le okoli 2.000–3.000.

Od vseh aktivnih satelitov jih skoraj dve tretjini pripadata SpaceX-u Elona Muska. Trenutno je v orbiti približno 10.900 Starlink satelitov.

Od maja 2019 so skupaj izstrelili okoli 12.600–12.700 satelitov. Starejše enote namerno spustijo v atmosfero, kjer zgorejo.

Zadnji izstrelitve (serije v2 Mini):

• 8. avgust 2026 – 24 satelitov
• 4. avgust 2026 – 24 satelitov
• 1. avgust 2026 – 24 satelitov
• 25. julij 2026 – 24 satelitov

Samo letos so že poslali več kot 1.800 novih enot.

Kaj vse delajo ti sateliti?

Internet in komunikacije Največja skupina. Starlink, OneWeb in Amazonov Kuiper omogočajo internet skoraj povsod na planetu.

Navigacija GPS, Galileo, GLONASS in BeiDou – osnova za mobilno navigacijo, logistiko in številne finančne sisteme.

Opazovanje Zemlje Sateliti slikajo planet, spremljajo požare, kmetijstvo, onesnaženje in vojaške premike.

Vreme, znanost in vojaški nameni Meteorološki sateliti, znanstvene misije in obveščevalni sistemi.

Sateliti ne prinašajo le koristi. Ker odsevajo sončno svetlobo, postajajo vse bolj viden vir svetlobnega onesnaženja.

Vpliv na astronomijo – Sateliti na posnetkih puščajo svetle proge, ki lahko popolnoma uničijo znanstvene podatke. Študije kažejo, da bi ob nadaljnji rasti konstelacij lahko več kot 90 % posnetkov nekaterih prihodnjih vesoljskih teleskopov vsebovalo satelitske proge. Poleg tega povečujejo splošno svetlost nočnega neba, kar zmanjšuje možnost opazovanja šibkih objektov.

Vpliv na človeško zdravje – Umetna svetloba ponoči moti cirkadiani ritem, zavira melatonin in je povezana s slabšim spanjem, večjim tveganjem za nekatere vrste raka, debelostjo in motnjami razpoloženja. Sateliti k temu prispevajo manj kot mestna razsvetljava, a povečujejo splošno posvetlitev neba.

Vpliv na živali – Svetloba zmede selitvene ptice, mladiče morskih želv in žuželke. Spreminja čas aktivnosti, razmnoževanja in preživetvene strategije številnih vrst.

Kulturna izguba – Več kot tretjina človeštva že danes ne vidi Mlečne ceste. Z naraščanjem satelitov postaja nočno nebo vse bolj polno premikajočih se luči.

Sateliti so postali del naše infrastrukture – enako kot ceste ali internetni kabli. Samo da ti »kabli« letijo 550 kilometrov nad nami s hitrostjo 27.000 km/h.

Hkrati pa se postavlja jasno vprašanje: kako dolgo lahko še polnimo nizko orbito, preden izgubimo temno nebo – in s tem možnost, da opazujemo vesolje in se povezujemo z njim na način, kot so to počeli ljudje tisočletja?

Operaterji, vključno s SpaceX, poskušajo zmanjšati svetlost satelitov, a ob načrtovanih stotisočih novih enot bo izziv le še večji.