Sicer pa se zdi, kot da se vaše pravo življenje vedno začenja zunaj službenega časa. Pravi vtis?
Če prav pomislim, sem skoraj vse življenje vozila po dveh tirih: eno je bilo poklicno delo, ki mi je krajšalo dneve in na drugi strani kultura, ki mi je izpolnjevala večere in konce tedna. Morda pri vsem udejstvovanju ne znam črkovati besede dolgčas!
Glasba je bila del vašega življenja tudi v novi domovini. Pri nas zbor Gallus poznamo predvsem po ploščah, vi pa ste v njem prepevali. Kako gledate nazaj na njegovo delovanje?
Z zborom Gallus sem praktično odraščala. Stric France ga je ustanovil leta 1960 kot centralni zbor koroških Slovencev v Celovcu in pevci in pevke so prihajali na vaje enkrat tedensko iz vseh treh dolin: Roža. Podjune in Zilje. Nekateri so prevozili tudi več kot 100 km v eno smer in na svoje stroške. France Cigan je v poročilu pevovodje na občnem zboru leta 1969 med drugim zapisal: Pevce Gallusovega zbora krasijo najvidnejše, najlepše lastnosti, to je...