Ne vemo, kje Cerkve ni

Pavel Evdokimov (1901–1970), pravoslavni laiški teolog, ruski emigrant v Parizu, je zapisal, da vemo, kje Cerkev je, manj pa vemo, kje Cerkve ni. Vstopimo v neko povprečno slovensko večjo vas ali sosesko. Takoj vemo, kje Cerkev je. Cerkev je tam, od koder se sliši zvon in stoji sakralni objekt, ki mu tako ali tako pravimo cerkev. Potem tam, kjer živi duhovnik, ki deli zakramente in uči verouk, ali redovnica, ki večino dneva moli. Ti ljudje so prvi, na katere pomislimo, ko rečemo besedo Cerkev. Z vidika povprečnega župnika se meje Cerkve pogosto pokrivajo z mejami njegove pastoralne dejavnosti. Maševanje, krščevanje, pogrebi, verouk, obiskovanje bolnikov, spremljanje verskih skupin so dejavnosti, ki jih župnik beleži v ustrezne knjige in v pastoralno statistko. To razume kot pastoralo Cerkve. V tem okolju ne samo on, tudi drugi vedo, kje je Cerkev. Obenem mislijo, da vedo, kje Cerkve ni. Cerkve ni, kadar se zgodi civilni pogreb in ni zraven duhovnika, pogreb pa seveda ni zabele...