Ne, to ni šala: Zmago Jelinčič trdi, da bo pri nas vojna – in to kmalu

20 hours ago 10

ARTICLE AD

Zmago Jelinčič Plemeniti je prepričan, da vojna z Rusijo ni več vprašanje hipotetične prihodnosti, ampak zelo verjetna možnost. Splet je eksplodiral. Ljudje so razdeljeni, komentarji ostro napadajo – vse od “naj gre sam na fronto” do svaril, da “bo naslednja ruska meja že na Madžarskem”. In medtem…? Politiki povečujejo proračune za orožje.

Začetek zgodbe – in morda tudi konca miru?

LJUBLJANA – “Vojna prihaja.” To so bile besede, ki jih je Zmago Jelinčič Plemeniti zapisal na svojem profilu na Facebooku. Ni bilo veliko razlag, ne dolgih analiz. Samo kratka, srhljiva napoved. Dovolj, da je v slabi uri zbrala več deset burnih odzivov.

Napisal je še: “Kakor kaže, bo navkljub vsemu prišlo do vojne med #EU in Rusijo. S strani Nemčije, Francije, Britanije in baltskih držav lahko pričakujemo vojaško vključevanje v ukrajinsko krizo. Pomagala bo #Kanada, medtem ko bodo #ZDA nevtralne in prodajale orožje. Bruselj z nerazumneži in vojnimi dobičkarji na čelu tudi Slovenijo poriva v pripravljani spopad. Naša oblast kima in bo dajala podporo, tudi v vojaštvu. Takoj ven iz propadajočih NATO in EU ter v nevtralnost!”

Komentarji pod objavo? Divji, čustveni, razgaljeni.

“V prve vrste naj grejo njihovi otroci, bo vojne takoj konec,” zapiše ena. Drug uporabnik opozori: “Če bo šlo tako naprej, bomo imeli na Madžarski meji Rusa.” Tretji pa hladno zaključi: “Zmagec, tudi ti se boš šel borit, ki si dolga leta vse te norije podpiral.”

In medtem, ko se na spletu razplamteva verbalna vojna, se v resničnem svetu zdi, da se dogaja nekaj precej hujšega – nekaj, kar morda vodi v pravo vojno. Ne na televiziji. Ne v učbenikih. Tukaj. Zdaj.

Kaj se torej dogaja?

Vojna v Ukrajini traja že tretje leto. Vsi to vemo. Kar pa ni vsem jasno – ali pa si ne upamo priznati – je to, da se meja tega konflikta vztrajno širi. Ne fizično – še ne – ampak politično, strateško, psihološko.

Ko je nemški obrambni minister Boris Pistorius dejal, da se moramo kot Evropa pripraviti na možnost vojne z Rusijo “v naslednjih 5 do 8 letih”, so ga sprva mnogi ignorirali. Pa saj to Nemci vedno dramatizirajo, kajne?

Ampak potem so začeli govoriti še Estonci. In Poljaki. In Litovci. In Francozi.

Tudi mi?

No, uradno ne. Slovenija – še vedno – ohranja diplomatski jezik. A pod površjem že dolgo brbota. Spomnimo se besed obrambnega analitika Klemna Grošlja za RTV Slovenija: “Imamo vojsko, ki komajda sestavi bataljon.” In če pride do eskalacije? Bomo zraven – čeprav zgolj po pogodbi. Smo članica Nata. Po 5. členu to pomeni: napad na eno – napad na vse.

Kaj pravi ljudstvo?

Gremo še enkrat nazaj na Facebook. Tam je pravi lakmusov papir ljudskega utripa.

Nekateri so odkrito jezni:

“Lahko se gredo politiki sami borit s svojo družino v Ukrajino. Nam bodo vsem Evropejcem naredili uslugo.”

“Pernatega na prvo bojno linijo poslat, naj se sam bori, če mu že diši ta Ukrajina.”

Drugi iščejo krivce in vzroke:

“Rus naj se spoka nazaj domov in bo vse kot je bilo.”

“Zmagotu pa bolj dišijo evri kot rublji – naj se odloči!”

In tretji, bolj cinično:

“Zmagec, tudi ti se boš šel borit, ki si dolga leta vse te norije podpiral. Zdaj pa ti ne paše? Seveda, ker več nimaš koristi.”

Na trenutke so komentarji brutalni, surovi, a izjemno iskreni. V njih ni politične korektnosti, ni filtra. Samo strah, jeza, bes.

In med vrsticami se riše glavna resnica: ljudje ne zaupajo več. Ne politikom, ne generalom, ne uradnim poročilom.

Realna možnost vojne?

Zdaj pa zares: Ali je vojna med EU in Rusijo realna možnost?

Po podatkih Eurobarometra iz februarja 2025 kar 64 % Evropejcev meni, da obstaja resna verjetnost za spopad v naslednjih desetih letih. V baltskih državah je ta številka še višja. Razumljivo – Litva, Estonija in Latvija so prve na udaru, če se zgodovina ponovi.

Zato te države že zdaj povečujejo obrambne izdatke. Litva je napovedala podvojitev proračuna za obrambo do leta 2027. Finska je obnovila obvezno služenje vojaškega roka. In Poljska kupuje orožje kot da jutri že prihaja – doslej že več kot 10 milijard evrov vredne pogodbe s Korejo in ZDA (poroča Defense News).

Medtem Rusija vadi – ne samo v Ukrajini. Marca 2025 je v Belorusiji izvedla vojaško vajo, ki je po poročanju Bloomberga simulirala celo uporabo taktičnega jedrskega orožja.

In pri tem ne gre zgolj za prazne grožnje. Putinov režim je že večkrat pokazal, da deluje po logiki presenečenja – Gruzija, Krim, Donbas…

Kaj pa ekonomski učinki potencialne vojne?

O vojni se pogosto govori v političnem jeziku – malo manj pa v številkah. A če pride do dejanskega konflikta med EU in Rusijo, bodo gospodarske posledice ogromne – tudi za države, ki bodo ostale izven neposrednega bojišča.

Vpliv na energijo? Takojšen. Že zdaj, po dveh letih ukrajinske vojne, EU kupuje več kot 40 % zemeljskega plina iz Norveške, Alžirije in ZDA – potem ko je prekinila večino uvoza iz Rusije. A ti alternativni viri so dražji. Po podatkih Eurostata se je povprečna cena elektrike za gospodinjstva v EU med letoma 2020 in 2024 povečala za več kot 60 %.

Še huje bi bilo, če bi prišlo do spopadov na območju baltskih držav ali Poljske – območij, ki so tudi logistične žile EU. Tam potekajo glavne železniške in cestne povezave med vzhodom in zahodom Evrope.

Po ocenah London School of Economics bi vsesplošna vojna povzročila padec BDP v Evropi za 2–5 % letno, odvisno od trajanja in intenzivnosti. Slovenija, ki je močno vpeta v izvozne verige (vozila, farmacija, industrijska oprema), bi bila še posebej ranljiva.

Kaj to pomeni za prebivalce? Višje cene hrane, energentov, goriv, dodatne obdavčitve za obrambo, padanje vrednosti pokojninskih skladov in velik pritisk na socialne sisteme.

Bo imelo to vpliv na migracije?

Če pride do vojne na območju Evrope, bodo migracije neizogibne. Po podatkih UNHCR je vojna v Ukrajini že sprožila beg več kot 8 milijonov ljudi – od tega jih je več kot polovica zaprosila za začasno zaščito v državah EU.

A če se spopad razširi še na Litvo, Poljsko ali celo Moldavijo, bi po oceni IOM (Mednarodne organizacije za migracije) Evropa lahko v nekaj mesecih sprejela dodatnih 15 do 20 milijonov beguncev. To bi preseglo številke iz vojne v Siriji in povzročilo pritisk na meje, šolstvo, zdravstvo in stanovanjski trg.

Slovenija ni končna destinacija, a pomembna tranzitna točka. To smo občutili že v migrantski krizi leta 2015, ko je v nekaj mesecih čez Slovenijo šlo več kot 470.000 ljudi. In ta val se lahko ponovi – še v večjem obsegu.

Poleg humanitarnega vidika pa migracije pogosto sprožijo tudi notranjepolitične napetosti – razmah nacionalizmov, strahu in polarizacije. In to, kot vemo, je vžigalnik, ki ga vojna ne potrebuje.

Primerjava vojaških zmogljivosti: Rusija vs. Evropa

V številkah? Rusija ima trenutno okoli 1 milijon aktivnih vojakov in dodatnih 2 milijona rezervistov, poroča IISS Military Balance 2024. EU kot celota nima skupne vojske – ampak sestavlja jo 27 članic, večinoma članic Nata, ki skupaj razpolagajo z okoli 1,4 milijona aktivnih vojakov.

A tu je razlika: koordinacija.

Rusija ima centralizirano poveljstvo, hitro mobilizacijo in eno politiko. EU pa ima različne vojske, različne interese, različne hitrosti odzivanja. Zato se v zadnjih letih veliko govori o “evropski obrambni suverenosti”, ki pa je za zdaj še v povojih.

Na tehnološkem področju ima Zahod prednost – predvsem zaradi dostopa do ameriških tehnologij prek Nata. Letalstvo, izvidniška oprema, kibernetska obramba – tukaj je EU (s pomočjo ZDA) korak pred Rusijo.

Jedrske zmogljivosti? Tukaj ima Rusija številčno prednost. Po podatkih SIPRI ima Rusija okoli 5900 jedrskih konic, od tega je več kot 1500 nameščenih. Evropa kot celota razpolaga z manj kot 300 jedrskimi konicami (Francija in Združeno kraljestvo).

Skratka: v konvencionalnem spopadu bi bil izid negotov, odvisen od enotnosti, trajanja in logistike. A če bi se v igro vključilo jedrsko orožje… potem številke izgubijo pomen.

Slovenija – mala država, velika odgovornost?

Slovenija ne bo začela vojne. To je jasno. Ampak vprašanje je, ali se ji bomo lahko izognili.

Če se spopad razširi na območje Nata, recimo z napadom na Litvo, bomo samodejno vpleteni. Poroča Reuters, da je Nato lani prvič po letu 1989 aktiviral načrte za hitro mobilizacijo več kot 300.000 vojakov – Slovenija bi morala prispevati svoj delež.

Toda ali smo pripravljeni? Fizično? Psihološko?

Naša vojska je kadrovsko podhranjena. Sistemsko zanemarjena. In tudi v javnosti pogosto neopažena – razen, ko pomagajo pri poplavah ali požarih.

Ampak vojna? To je povsem drug kaliber.

Medijska fronta: kdo ima pravico govoriti o vojni?

V Sloveniji vlada tudi druga vrsta vojne – informacijska.

Na eni strani: tabor podpore Ukrajini, ki opozarja, da je treba Putina ustaviti zdaj – ali pa bo jutri prepozno. Na drugi strani: tisti, ki vidijo v vsem skupaj zaroto Zahoda, ki naj bi izsilil Rusijo do roba.

In potem so tukaj še ljudje, ki si želijo le eno: mir.

Ampak mir ne pride sam od sebe. Včasih je treba biti glasen, da se slišiš. Drugič pa je treba molčati, da se prepreči novo kri.

Kaj še lahko storimo?

Vprašanje, ki ni le za politike. Tudi za nas, navadne ljudi.

Ali imamo orodja, da ustavimo ta zdrs v militarizacijo vsakdana? Ali pa bomo (spet) tiho, dokler ne bo na vrsti mobilizacija?

Evropski svet se še vedno trudi ohraniti enoten front miru. Emmanuel Macron je v začetku marca dejal, da »Evropa potrebuje strateško avtonomijo«. A to ne pomeni, da se zapira vase – pomeni, da ne želi biti več zgolj pes, ki laja na ukaz.

Ali je vse to res potrebno?

Vprašajmo se. Kaj smo pripravljeni žrtvovati – v imenu ideologij, geopolitike, starih ran? Kaj, če bi našega sina – ali hčer – poklicali v vojsko, da brani baltske meje?

To niso več hipotetična vprašanja.

“To je prelomnica za našo skupnost,” je za Politico dejal upokojeni ameriški general Wesley Clark.

In res je. Prelomnica. Ne v političnih frazah, ampak v življenjih ljudi, kot si ti. In jaz. In vsi tisti, ki danes komentirajo pod objavo nekega politika.

Ker za vsakim komentarjem – ne glede na to, kako jezen, grob ali sarkastičen – stoji nekdo, ki ga je strah. Ki je utrujen. In ki si, čeprav morda ne zna reči drugače, želi samo eno stvar.

Da ne bo vojne.

Pripravil: N. Z.

Vir: Reuters, BBC, Bloomberg, Politico, Defense News, RTV Slovenija, Eurobarometer, Facebook (javni komentarji), www

The post Ne, to ni šala: Zmago Jelinčič trdi, da bo pri nas vojna – in to kmalu first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article