Ne spite dobro? Razlog je morda presenetljiv

V tišini noči, ko se večina ljudi pogrezne v miren spanec, se pri nekaterih posameznikih začne nevidni boj – zbujanje brez razloga, dezorientacija, nemir. Lahko gre za več kot le običajno nespečnost.

Motnje spanja so pogost, a spregledan simptom demence

Demenca je nevrodegenerativna bolezen, ki postopoma prizadene možganske funkcije, kot so spomin, razmišljanje, presojevalne sposobnosti in vsakodnevne dejavnosti. Najpogosteje se pojavlja pri starejših od 65 let, a prvi simptomi se lahko pojavijo mnogo prej – tudi ponoči, ko telo sicer počiva. Eden izmed takšnih zgodnjih znakov, ki pogosto ostane neopažen, so spremembe v spalnih vzorcih.

Ljudje z začetno obliko demence pogosto doživljajo motnje spanja. Med najpogostejšimi težavami so nespečnost, pogosto nočno prebujanje, nemirno gibanje, pa tudi nočno pohajkovanje in dezorientacija ob prebujanju. Takšni pojavi niso le moteči za posameznika in njegove bližnje, temveč lahko dolgoročno vplivajo na poslabšanje osnovne bolezni.

Spanje na hrbtu

Zakaj demenca vpliva na spanec?

Raziskave kažejo, da demenca prizadene dele možganov, odgovorne za nadzorovanje cirkadialnega ritma – notranje biološke ure, ki določa, kdaj spimo in kdaj smo budni. Poleg tega se zaradi nevrodegeneracije poruši tudi sposobnost prepoznavanja dneva in noči, kar vodi do zmedenosti in pogostih nočnih epizod nemira.

Vpliv ima lahko tudi sprememba v zaznavanju okolja – oseba z demenco ponoči ne prepozna prostora, v katerem spi, kar jo vznemiri. V hujših primerih to vodi do nočnega tavajočega vedenja, kar je izredno nevarno, zlasti če oseba živi sama ali nima nadzora.

Znanstveni dokazi: spanec in tveganje za razvoj demence

Nedavne študije so osvetlile povezavo med motnjami spanja in demenco. Ena izmed najmočnejših povezav je bila ugotovljena pri obstruktivni apneji v spanju – stanju, ko dihanje med spanjem večkrat zastane, pogosto spremljano z glasnim smrčanjem in nenadnimi prebujanji. Zaradi ponavljajočega se pomanjkanja kisika pride do poškodb možganskih celic in posledičnega kognitivnega upada.

Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili tudi obratno povezavo: demenca lahko povzroči spremembe v strukturi spanca, a hkrati kronično slab spanec skozi leta lahko poveča tveganje za njen razvoj. Slab spanec zmanjša sposobnost možganov, da odstranijo odpadne beljakovine, kot je beta-amiloid, ki se nabira v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.

Povečana dnevna zaspanost je še en opozorilni znak

Poleg težav ponoči je za osebe s kognitivnim upadom značilna tudi povečana dnevna zaspanost. To se lahko kaže kot dremanje med pogovorom, nezmožnost osredotočenja ali celo kot kratki “mikrospančki”, ki se zgodijo med vsakodnevnimi opravili. Čeprav je dnevna zaspanost lahko posledica običajne utrujenosti, je v povezavi z drugimi simptomi smiselno razmisliti o obisku zdravnika.

Kaj storiti, če opazite spremembe v spalnem vzorcu?

Vsaka pomembna sprememba v spanju, zlasti pri starejših, je lahko vredna pozornosti. Če opazite enega ali več spodnjih znakov, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom:

• težave z uspavanjem ali pogosto prebujanje,
• nočno potikanje brez zavedanja,
• dezorientacija ob prebujanju (ne ve, kje je),
• povečano dnevno spanje ali zaspanost,
• spremembe v ritmu budnosti in spanja.

Zdravnik lahko opravi osnovne preglede kognitivnih sposobnosti in po potrebi napoti k specialistu. V zgodnji fazi bolezni lahko s prilagojenimi ukrepi, terapijo in zdravili upočasnimo njen napredek.

Spanje na hrbtu

Domači ukrepi za boljši spanec

Ne glede na vzrok motenj spanja lahko veliko storimo že z osnovnimi spremembami življenjskega sloga. Redna rutina, mirno in temno spalno okolje, omejitev vnosa kofeina popoldne ter izogibanje ekranom tik pred spanjem lahko močno izboljšajo kakovost počitka. Pri osebah z demenco se pogosto uporablja tudi t. i. svetlobna terapija – izpostavljenost dnevni svetlobi čez dan, ki pomaga uravnati notranjo uro.

Pomembno je tudi, da bližnji ustvarijo varno okolje. Če obstaja nevarnost nočnega pohajkovanja, lahko pomagajo senzorji gibanja, nočne lučke ali alarmni sistemi, ki opozorijo skrbnike na dogajanje.

Spanec kot ogledalo možganskega zdravja

Čeprav motnje spanja same po sebi niso dokaz za demenco, so pogosto prvi znak, da se v možganih dogaja nekaj nenavadnega. Vse več znanstvenih dokazov potrjuje, da je kakovosten spanec ključen za zdravje možganov – ne le za spomin, temveč tudi za zaščito pred boleznimi, kot so demenca, Parkinsonova bolezen in druge oblike kognitivnega upada.

Spanec ni samo počitek, je namreč tudi aktivno stanje, v katerem se možgani “čistijo”, razvrščajo informacije in obnavljajo. Ko ta proces več let ne deluje pravilno, se kopičijo posledice.

Ne spreglejte tihega opozorila

Spanje je tudi ogledalo našega nevrološkega zdravja. Motnje spanja, zlasti pri starejših ljudeh, niso nekaj, kar bi smeli pripisati zgolj starosti. Lahko so tiho opozorilo, da se v ozadju razvija nekaj resnejšega – tudi demenca. Zgodnje prepoznavanje, pravočasna diagnoza in sprememba življenjskega sloga so ključ do boljše kakovosti življenja.

Če pri sebi ali svojih bližnjih opazite spremembe, se ne bojte poiskati strokovne pomoči. Včasih je že en pogovor z zdravnikom dovolj, da se prepreči nadaljnji upad. Spanje si zasluži več pozornosti – kot naše zdravje, ki ga ščiti.

Dremanje – ali kdaj vas popoldanski spanec osveži in kdaj vam škodi?

Objava Ne spite dobro? Razlog je morda presenetljiv se je pojavila na Vse za moj dan.