Ne le tehnološka pismenost – nujno je tudi kritično mišljenje

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) poudarjajo, da uporaba umetne inteligence v izobraževanju ponuja nove priložnosti za izboljšanje dostopa do znanja, prilagoditev učnih procesov in boljšo personalizacijo učnih izkušenj.

Takšen pristop lahko pomembno prispeva k razvoju kompetenc za prihodnost ter krepitvi odpornosti posameznikov na hitre spremembe v svetu.

Postopno in premišljeno uvajanje umetne inteligence

»Poleg tehnološke pismenosti je pomembno spodbujati tudi kritično mišljenje.

Za uspešno uporabo umetne inteligence v izobraževanju je nujno, da izobraževalne institucije in njihova vodstva proaktivno ter sistemsko podprejo njeno postopno uvajanje,« pojasnjujejo na MVZI.

Z uvajanjem umetne inteligence se spreminja tudi vloga izobraževalcev.

Učitelje, učence, starše, študente in druge učeče se je treba ozaveščati o pomenu, vlogi in možnostih smiselne uporabe UI ter jim zagotoviti ustrezna usposabljanja za razvoj znanj in veščin na tem področju.

Odgovornost in akademska integriteta

Na MVZI opozarjajo, da je pri uvajanju umetne inteligence v izobraževanje nujno skrbeti za akademsko integriteto in transparentnost njene uporabe.

Posameznike je treba ozaveščati, da odgovornost za uporabo UI vedno nosi uporabnik. Odločanje o implementaciji UI mora biti premišljeno, vključujoče in temeljiti na sodelovanju med odločevalci, izobraževalnimi institucijami, gospodarstvom in širšo družbo.

»Tehnološka infrastruktura izobraževalnega prostora v Sloveniji je eden od temeljev uporabe UI.

Oprema, dostopnost in podpora inovacijskim rešitvam ter razvoju UI bodo ena ključnih paradigm prihajajočih šolskih reform in digitalnega prehoda,« poudarjajo na MVZI.

Priprava enotnih smernic za šolski sistem

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da umetna inteligenca v šolskem sistemu odpira širok spekter priložnosti, hkrati pa prinaša tudi številne izzive. Dr. Janez Bešter, predstojnik Centra Univerze v Ljubljani za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v pedagoškem procesu (Center Digitalna UL) in redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, poudarja, da UI vstopa v šolski sistem s številnimi priložnostmi in izzivi.

»Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo algoritmi umetne inteligence, velikih jezikovnih modelov in z njimi povezane aplikacije v naslednjih letih izjemno močno vplivali na celoten šolski sistem – od osnovne šole do univerze,«

Po njegovih besedah UI predstavlja močno orodje, ki ga je treba v šolski sistem uvesti smiselno in sistemsko, podobno kot v delovna okolja. Projekti na tem področju vključujejo prilagoditve kurikulumov, raziskave personalizacije učnih vsebin ter razvoj novih didaktičnih pristopov. Ministrstva hkrati podpirajo programe, namenjene razvoju digitalnih kompetenc za razumevanje in uporabo UI.

»Ključni izziv ostaja pomanjkanje strokovnjakov, usposobljenih za uvajanje tehnologij na osnovi UI, ter zagotavljanje trajnega financiranja licenc za aplikacije, ki temeljijo na umetni inteligenci in velikih jezikovnih modelih,«

Dodaja, da so vlaganja na tem področju nujna za uspešno in dolgoročno integracijo umetne inteligence v izobraževalni proces.

The post <strong>Ne le tehnološka pismenost – nujno je tudi kritično mišljenje</strong> appeared first on Eko Dežela.