4 hours ago
5
ARTICLE AD BOX
LJUBLJANA – Imenovanje Radmile Šekerinske na prestižen položaj namestnice generalnega sekretarja zveze NATO je sprožilo val odzivov v regiji in širše. Dogodek, ki bi ga nekateri morda označili za “še eno imenovanje v visokih krogih”, je v resnici mnogo več – signal, da Zahodni Balkan počasi, a vztrajno postaja del širših mednarodnih tokov. A kaj to v resnici pomeni za regijo? In kako se v zgodbo umešča Slovenija?
Od prizadevne političarke do svetovne arene
Radmila Šekerinska, nekdanja ministrica za obrambo Severne Makedonije in arhitektka vstopa te države v NATO, nikakor ni neznanka. Njena politična pot, pogosto prepredena z izzivi, kritikami in preboji, je odraz širše zgodbe Zahodnega Balkana – regije, kjer politika pogosto deluje kot minno polje, polno zamer iz preteklosti, sporov o ozemljih in vprašanj identitete. A Šekerinski je uspelo nekaj, kar mnogim ni: preseči lokalne okvire in se uveljaviti na mednarodni sceni.
Seveda bi lahko kdo cinično pripomnil, da gre “samo za še eno imenovanje” – vendar bi bil to podcenjujoč pogled na položaj, ki v resnici prinaša ogromno odgovornosti. Kajti biti namestnica generalnega sekretarja NATO ni zgolj birokratska vloga; to pomeni sodelovanje pri usmerjanju politike enega največjih zavezništev na svetu.
Slovenski doprinos in Pahorjev vpliv
Borut Pahor, nekdanji predsednik Slovenije, ki si je v zadnjih letih močno prizadeval za krepitev dialoga med Zahodnim Balkanom in Zahodom, je bil med prvimi, ki je Šekerinski čestital. Na družbenih omrežjih je zapisal: “Ponosni smo, da je Radmila članica svetovalnega odbora našega zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana. Njeno imenovanje ni samo njen osebni dosežek, temveč priznanje celotni regiji.” Ob tem ji je zaželel uspešno opravljanje “zahtevnega in odgovornega dela” ter izrazil upanje, da bo s svojo odločnostjo in vizijo pomembno prispevala k stabilnosti zavezništva. Vir: Twitter Boruta Pahorja.
Kot ustanovitelj in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana FoWB
čestitam Radmili Šekerinski za prevzem dolžnosti namestnice generalnega sekretarja zveze NATO. Ponosen sem, da je Radmila članica Posvetovalnega odbora zavoda FoWB. 1/2 @Sekerinska pic.twitter.com/KRFDHk2V2f
Pahorjev zavod Prijatelji Zahodnega Balkana (FoWB), ki deluje v Ljubljani, si že vrsto let prizadeva za tesnejše povezovanje med regijo in Evropsko unijo ter NATO. Zavod je eden redkih slovenskih projektov, ki skušajo preseči tradicionalno ozko gledanje na zunanje zadeve in vključiti širši regionalni kontekst. Šekerinska, kot članica svetovalnega odbora, je k temu dodala svojo politično težo in izkušnje.
Zahodni Balkan: Od periferije do jedra?
Imenovanje Radmile Šekerinske na visoko funkcijo v NATO odpira pomembna vprašanja o prihodnosti Zahodnega Balkana v evroatlantskih integracijah. Kljub temu da je Severna Makedonija, zahvaljujoč tudi njenemu trudu, že članica NATO, ostajajo mnoge države regije – na primer Bosna in Hercegovina, Kosovo in Srbija – na razpotju. Šekerinskino imenovanje pošilja pomembno sporočilo: Zahodni Balkan ni več le “obrobni igralec”, temveč regija z ljudmi, ki lahko prispevajo k oblikovanju globalnih politik.
A naj ne bo pomote: to imenovanje samo po sebi ne bo rešilo globokih težav regije, kot so korupcija, politična nestabilnost in zamujanje reform. Kritiki bi lahko upravičeno opozorili, da gre za simbolično gesto, ki malo prispeva k resničnim spremembam. A po drugi strani, ali ni simbolika tista, ki pogosto premika kolesje sprememb? Tudi Slovenija je vstopila v NATO in EU z določenimi pričakovanji, a je trajalo leta, da so bili vidni konkretni rezultati.
Povezava s Slovenijo je več kot samo podpora
Slovenija, ki se pogosto predstavlja kot most med Zahodnim Balkanom in Zahodom, ima pri tem pomembno vlogo. FoWB, ki ga vodi Borut Pahor, je eden od redkih zavodov, ki uspešno združuje politične in intelektualne moči regije. To, da je Radmila Šekerinska aktivna v tem zavodu, kaže na tesne vezi med regijo in Slovenijo.
Pahor je večkrat poudaril, da Slovenija ne sme zanemariti Zahodnega Balkana, saj je stabilnost te regije ključna tudi za slovenske interese. Šekerinskino imenovanje bi tako lahko razumeli kot potrjevanje teh prizadevanj – a ali bo to dovolj, da Zahodni Balkan premaga stare zamere in razkol? Verjetno ne. A kot pravi stara modrost: vsak korak šteje.
Kaj prinaša prihodnost?
Čeprav je imenovanje Radmile Šekerinske za namestnico generalnega sekretarja NATO nedvomno pomemben mejnik, ostaja odprto vprašanje, kako bo to vplivalo na Zahodni Balkan in njegovo vlogo v mednarodni politiki. Bo regija končno dosegla stabilnost, ki si jo že dolgo želi, ali bo ostala ujetnica svojih notranjih sporov?
Ena stvar pa je gotova: Slovenija, prek svojih projektov in ljudi, kot je Borut Pahor, igra pomembno vlogo pri povezovanju regije z Zahodom. In to imenovanje je še en dokaz, da so tudi majhne države, kot je Slovenija, lahko pomemben igralec na veliki politični šahovnici.
V času, ko Zahodni Balkan še vedno išče svoje mesto v Evropi, je imenovanje Radmile Šekerinske v NATO pomemben znak priznanja, da regija ni zgolj vir težav, temveč tudi potencialnih rešitev. Ob tem pa ne gre pozabiti, da simbolika – četudi močna – ne bo zadostovala. Bodo resnične spremembe sledile? To je vprašanje, ki ga bodo morali v prihodnje reševati vsi – tako Severna Makedonija, Zahodni Balkan kot tudi Slovenija.
Vir: Twitter Boruta Pahorja, www.
Napisal: N. Z.
The post NATO z novim vodstvom, čestital tudi Borut Pahor: “To je priznanje celotni regiji” first appeared on NaDlani.si.
English (US)