Iz Nata naj bi v Ljubljano prišlo zelo jasno opozorilo: slovenske obrambne številke naj ne bi kazale prave slike. Generalni sekretar Mark Rutte naj bi premierju Robertu Golobu očital, da je Slovenija z vključevanjem spornih projektov umetno dosegla mejo dveh odstotkov BDP za obrambo.
Pismo, ki v Ljubljani močno odmeva
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po poročanju 24ur v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo opozoril zaradi načina prikazovanja obrambnih izdatkov. Sporočilo naj bi bilo precej neposredno: Slovenija naj bi v poročilih navedla, da je prvič dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, a v Natu očitno menijo, da številke niso tako preproste. Rutte naj bi zapisal, da je Slovenija za leto 2025 poročala o kar 51-odstotnem realnem povečanju osnovnih obrambnih izdatkov. S tem naj bi po vladnih navedbah dosegla 2,01 odstotka BDP. Toda prav tu se začne zaplet, ki lahko za Ljubljano postane zelo neprijeten.
Po izračunih Nata naj bi manjkalo okoli 300 milijonov evrov
Po ocenah Ruttejevega osebja naj bi Slovenija ta dvig dosegla tudi z vključevanjem projektov, ki po dogovorjeni Natovi opredelitvi ne sodijo med osnovne obrambne izdatke. Če bi te projekte izločili, naj bi dejanska slovenska poraba znašala okoli 1,6 odstotka BDP, kar pomeni približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti naj bi bili sporni, iz pisma ni razvidno. A že sama ocena, da naj bi vlada številke prikazala širše, kot jih razume Nato, odpira občutljivo vprašanje: ali je Slovenija res izpolnila zavezo ali je zgolj našla računovodsko pot do lepšega rezultata?
Še uradni dopis zavezništva @NATO, da so vlado pod vodstvom psevdoliberalcev dobili na laži. V varnostno najbolj občutljivih časih od konca hladne vojne kot država svobodno brijemo norce iz najtesnejših zaveznikov. Neresno in nevredno zastopstva. pic.twitter.com/sMYdElexPU
— Gregor Perič (@GregorPeric) May 28, 2026Rutte: nizka poraba spodkopava kolektivno varnost
Rutte naj bi bil v pismu še ostrejši. Po njegovem mnenju slovenska dolgotrajna nizka uvrstitev pri obrambnih izdatkih v času stiske spodkopava kolektivno varnost. Zaveznice namreč že leta poudarjajo, da mora Evropa prevzeti večji del bremena, še posebej v času vojne v Ukrajini in vse večjih varnostnih napetosti. Slovenija se je skupaj z drugimi članicami že leta 2014 v Walesu zavezala k cilju dveh odstotkov BDP za obrambo. Na vrhu v Haagu junija lani pa so članice sprejele še precej višji cilj: do leta 2035 naj bi obrambni in z obrambo povezani izdatki dosegli pet odstotkov BDP.
Pred julijskim vrhom bo pritisk še večji
Rutte naj bi želel, da Slovenija vprašanje uredi še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. To pomeni, da se bo pritisk na slovensko politiko najverjetneje stopnjeval. Ne gre več le za domačo razpravo o proračunu, ampak za vprašanje zaupanja med zaveznicami. Za Golobovo vlado v odhodu je to politično neprijeten trenutek. Za Slovenijo pa opomin, da v Natu ne štejejo le obljube in odstotki na papirju, temveč tudi vprašanje, kaj se za temi številkami v resnici skriva.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
<p>The post Nato udaril po vladi Roberta Goloba: izračuni o obrambni porabi naj bi bili zavajajoči (FOTO) first appeared on NaDlani.si.</p>

2 hours ago
25




English (US)