Nataša Pirc Musar stopila v bran Fajonovi, nato doživela plaz ostrih odzivov: »Bolje bi bilo molčati«

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je preklic nominacije Tanje Fajon označila za velik poraz Slovenije in vladi očitala, da je politično pripadnost postavila pred znanje ter izkušnje. Toda pod njeno objavo se je hitro usul val ostrih komentarjev, osebnih napadov in posmeha, ki je znova razkril globoko razklanost slovenskega političnega prostora.

»Mala zmaga za politično opcijo, velik poraz za državo«

Novica, da Tanja Fajon ne bo postala posebna predstavnica Evropske unije za Sahel, predsednice Nataše Pirc Musar glede na predhodne zaplete ni presenetila. Jo je pa, kot je zapisala, razočaralo ravnanje slovenske vlade.

Po njenem prepričanju je država s tem pokazala, da pri podpori slovenskim kandidatom za pomembne mednarodne funkcije ne štejejo le strokovnost, znanje in izkušnje, ampak predvsem politična pripadnost. To je sklenila z zelo neposredno oceno: neimenovanje Fajonove je lahko majhna zmaga ene politične strani, vendar hkrati velik poraz Slovenije.

Predsedničina osrednja poanta je bila širša od same politične prihodnosti nekdanje zunanje ministrice. Manjša država, kot je Slovenija, svojega vpliva ne more graditi z gospodarsko, vojaško ali geografsko močjo. Gradi ga predvsem z diplomacijo, zavezništvi ter ljudmi, ki jim uspe priti na pomembne položaje v evropskih in mednarodnih institucijah.

Pod objavo se je začel neusmiljen obračun

Toda razprava pod objavo ni dolgo ostala pri vprašanju slovenskega vpliva v evropski diplomaciji. Med komentarji, ki so se pojavili pod zapisom, so bili tudi pozivi predsednici, naj bo raje tiho, očitki o dvojnih merilih in napovedi, da jo na naslednjih predsedniških volitvah čaka podobna politična usoda.

»So trenutki, ko je bolje držati jezik za zobmi,« je zapisala ena od komentatork. Drugi so predsednici očitali, da ne razume ravnanja vlade, nekateri pa so se lotili njenega zasebnega življenja, premoženja in poslovnih povezav. Pojavili so se tudi žaljivi izrazi, posmeh in komentarji, ki z vsebino njenega sporočila niso imeli skoraj nič skupnega.

Niso bili sicer vsi odzivi usmerjeni proti predsednici. Nekaj uporabnikov je kritiziralo premierja Janeza Janšo in odločitev vlade razumelo kot politični revanšizem. Prav zato pod objavo ni nastala resna razprava o slovenski diplomaciji, temveč nov politični jarek: na eni strani tisti, ki vidijo sabotažo slovenske kandidatke, na drugi pa tisti, ki menijo, da je bila že sama nominacija sporna.

Pri tem je vendarle treba poudariti, da komentarji na omrežju X niso reprezentativna javnomnenjska raziskava. Kažejo pa, kako močan odpor predsednica vzbuja pri delu spletne javnosti in kako hitro se razprava o državnih interesih spremeni v osebni obračun.

Vlada opozarja na domnevno sporen postopek

Vlada svojo odločitev utemeljuje drugače. Zunanje ministrstvo je že 11. julija poudarilo, da sedanji zunanji minister Tone Kajzer Fajonove ni predlagal, njene kandidature ni podprl in v postopku ni sodeloval. Kandidatura je bila vložena še v času, ko je prejšnja vlada opravljala tekoče posle.

Pozneje je ministrstvo ugotovilo še, da o predlogu ni odločala vlada Roberta Goloba, temveč naj bi nominacijo posredovala generalna sekretarka zunanjega ministrstva, ki je bila neposredno podrejena takratni ministrici Fajonovi. Po oceni sedanje vlade se zato vprašanje ne vrti samo okoli politične podpore, ampak tudi okoli pooblastil, integritete in preglednosti postopka.

Zunanji minister Tone Kajzer je od Kaje Kallas zahteval pojasnila o tem, kako je izbor potekal in ali so bila upoštevana vsa pravila. Sprva je poudarjal, da Slovenija o podpori še ni sprejela končne odločitve, pozneje pa je bilo v Bruselj poslano jasno sporočilo, da Fajonova podpore aktualne slovenske vlade ne uživa.

Novica o preklicu nominacije Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel me glede na razvoj dogodkov ni presenetila, sem pa nad ravnanjem vlade razočarana. Odrekanje tovrstne podpore namreč pomeni, da pri podpori slovenskim kandidatkam in kandidatom za funkcije v mednarodnih…

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 20, 2026

Fajonova vztraja: Izbrana sem bila kot najbolj kvalificirana

Tanja Fajon na drugi strani trdi, da je bil postopek pregleden in povsem primerljiv s prijavami za druge evropske funkcije. Po njenih navedbah jo je Kaja Kallas po končanem izbirnem postopku ocenila kot najbolj kvalificirano kandidatko.

Fajonova je sporočila, da jo je Kallas v nedeljo zvečer obvestila o preklicu nominacije zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke. Ocenila je, da je dnevna politika prevladala nad državnimi in evropskimi interesi, dogajanje pa označila za nevaren precedens.

Njeno imenovanje še ni bilo dokončno. Predlog Kaje Kallas bi morale potrditi države članice v Svetu EU. Točka je bila pred dokončno odločitvijo večkrat umaknjena z dnevnega reda, nato pa je bila nominacija preklicana. Za potrditev sicer ni potrebno soglasje vseh članic, temveč kvalificirana večina.

Zakaj funkcija za Sahel ni zgolj dobro plačana služba

Posebni predstavnik EU za Sahel ne opravlja le protokolarne funkcije. Njegova naloga je usklajevanje evropskega političnega pristopa do regije, ki jo pretresajo državni udari, terorizem, organizirani kriminal, migracijski pritiski in vse večji vpliv Rusije ter drugih zunanjih sil.

Predstavnik sodeluje z državami, kot so Mali, Niger, Burkina Faso, Čad in Mavretanija, ter z Afriško unijo, Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi partnerji. Evropska unija položaj razume kot pomemben del prizadevanj za mir, varnost, razvoj in stabilnost širše regije.

Prav zato ima predsedničina kritika določeno težo. Slovenec ali Slovenka na takšnem položaju sicer ne bi zastopal neposredno slovenske vlade, vendar bi Sloveniji prinesel večjo prepoznavnost, dostop do diplomatskih mrež in simbolni vpliv, ki je za manjše države pomemben.

Hkrati ima težo tudi vprašanje vlade: ali lahko država podpira kandidata, če meni, da domači del nominacijskega postopka ni bil izveden pravilno? Tukaj se skriva bistvo spora. Ena stran govori o nacionalnem interesu in strokovnosti, druga o zakonitosti, pooblastilih in politično organiziranem kadrovanju.

Spor, v katerem je skoraj nemogoče ločiti državo od politike

Primer Fajonove je tako postal mnogo več kot spor o enem evropskem položaju. Postal je preizkus, ali slovenska politika pri mednarodnih kandidaturah zmore preseči domače zamere. Hkrati odpira vprašanje, ali se je mogoče na »državni interes« sklicevati tudi takrat, ko sam postopek kandidature spremljajo resni očitki.

Pirc Musarjeva je s svojim zapisom nedvomno stopila na eno stran političnega spora. Zato odziv ni bil presenetljiv. Presenetljiva pa je bila ostrina, s katero so se nekateri komentatorji lotili nje osebno, namesto da bi odgovorili na njeno vprašanje: ali je Slovenija s preklicem nominacije pridobila ali izgubila?

Odgovor bo odvisen od političnega pogleda. Nekateri bodo v odločitvi videli konec domnevno netransparentnega postopka, drugi politično maščevanje. Nesporno pa ostaja, da slovenske kandidatke na tem pomembnem evropskem položaju ne bo – in da bo funkcijo dobil predstavnik države, ki bo svojega kandidata znala oziroma želela podpreti.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

<p>The post Nataša Pirc Musar stopila v bran Fajonovi, nato doživela plaz ostrih odzivov: »Bolje bi bilo molčati« first appeared on NaDlani.si.</p>