»Nasul mi je točk ‘do amena‘, sanjal sem ga ponoči«

Marko Hmeljak je na dolgi košarkarski poti nosil dres Sokola, Poleta, Kontovela in Jadrana. Kariero je potegnil čez mejo 40. leta in se zapisal v krajevni košarkarski kolektivni spomin kot izrazito požrtvovalen igralec. Odlikovala ga je obramba, a znal je tudi zadevati.

Kdaj ste odigrali svojo zadnjo uradno tekmo?

Maja 2016 s Sokolom.

Kako pa se spominjate začetkov v športu?

Najprej sem jadral in smučal. Nato sem pri sedmih letih šel h košarki, ki jo lahko igraš skozi celo leto.

Kateri je bil vaš največji uspeh v dolgi košarkarski karieri?

Gotovo so bila moj vrhunec leta pri Jadranu. Omeniti moram napredovanje v B-ligo v sezoni 1994/95.

Kaj obžalujete, ko pomislite na svoja košarkarska leta?

Ni mi žal za nič. Če bi se vrnil nazaj, bi ponovil točno vse, kar sem naredil.

Ste se po kakšni tekmi zjokali - od žalosti ali od veselja?

Na zadnji tekmi je bilo zelo ganljivo. Solza je padla.

Če bi kolo časa zavrteli nazaj, bi spet izbrali košarko?

Ja.

Kdo so bili vaši najljubši trenerji?

Imel sem jih več, vsi so nekaj pustili in ne bi se rad nikomur zameril. A moram omeniti Walterja Vatovca in Petra Brumna, ne samo zaradi košarke.

Kateri soigralci ali morda tudi nasprotniki so vam najbolj ostali v spominu?

Lahko rečem, da sem igral z Albertom Tonutom ali Robertom Premierjem, vendar ni nujno, da ti taki soigralci najbolj ostanejo v spominu. Najbolj si zapomniš tiste, s katerimi si vzpostavil poseben odnos. V mojem primeru bi lahko omenil Christiana Slavca, s katerim sem igral največ sezon. Od nasprotnikov,pa ne bom pozabil, kako mi je Turel na tekmi v Pordenonu zabil 36 točk, podobno kot Bobicchio, ko smo igrali v Riva del Garda. Nasul mi je točk »do amena«, sanjal sem ga ponoči.

Še srečujete nekdanje soigralce?

Ja, s Slavcem na primer, ali tudi z veterani Jadrana, ki se dobivajo na rekreaciji.

Ste radi trenirali in hodili na priprave?

Vedno. Zato na višji srednji šoli zadnja leta nisem šel na šolske izlete - ne v 4. ne v 5. razredu.

Imate anekdoto iz športnih dni?

Ko smo z Jadranom nastopali v B-ligi, smo igrali na nedeljo zvečer v kraju Sesto San Giovanni. Na tisti tekmi sem bil na igrišču osem sekund. Pot je bila dolga, ko smo se vrnili domov, sem se umil in odpotoval službeno v Bosno.

Še spremljate svoje nekdanje klube?

Ja, včasih grem na tekme, drugače spremljam rezultate.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim v Nabrežini in prodajam kamen.

Kako pa skrbite za svoje telo?

Zmeraj nekaj migam: tečem, kolesarim, smučam ...