Naše babice so o prehrani vedele več, kot si danes upamo priznati

Babica in kuhanje nekoč

Ko se prehranski nasveti menjajo hitreje kot letni časi in ko nas vsak teden prepričujejo v novo “prelomno” dieto, se vse več ljudi tiho sprašuje, ali ni bilo včasih vse skupaj bolj preprosto. Naše babice niso poznale kalorij, aplikacij, glikemičnih indeksov ali superživil.

Kljub temu so znale jesti tako, da je telo delovalo, prebava ni nagajala in telesna teža ni nihala iz meseca v mesec. Današnja znanost temu ne oporeka. Ravno nasprotno. Sodobna dietetika vse pogosteje potrjuje tisto, kar je nekoč veljalo za zdravo pamet.

Ko je hrana imela ritem in ne urnika v aplikaciji

Prehrana naših babic ni bila popolna, bila pa je redna. Jedlo se je ob približno istem času, najpogosteje dvakrat na dan, včasih trikrat. Vmesnega grickanja skoraj ni bilo, saj zanj preprosto ni bilo potrebe. Obrok je bil konkreten, nasiten in sestavljen iz osnovnih sestavin.

Takšen ritem ima tudi danes močno podporo v znanstvenih raziskavah. Redni obroki pomagajo uravnavati inzulin, zmanjšujejo nenadne napade lakote in razbremenjujejo prebavni sistem. Telo ve, kdaj bo dobilo energijo, zato ni v stalnem stanju pripravljenosti.

Manj je pogosto pomenilo več

Eden najbolj presenetljivih vidikov stare prehrane je zmernost. Ko so se ljudje nekoliko zredili, je bil nasvet preprost: manj kruha in manj sladkega. Ob prebavnih težavah so se začasno izločili težji obroki, meso in sladke pijače. Pri zgagi se zvečer ni jedlo.

Japonsko pravilo “hara hachi bu”, ki pomeni jesti do osemdesetodstotne sitosti, danes pogosto kroži kot moderen pristop. Na naših tleh pa smo temu preprosto rekli: ne jej se do konca.

Zmernost ni pomenila odrekanja, temveč poslušanje telesa. In prav to sodobna znanost znova poudarja.

Sezonska hrana – naravni prehranski načrt

Jedilniki niso nastajali na podlagi trendov, temveč letnih časov. Pozimi so bile na mizi jedi iz ozimnice, mlečni izdelki, jajca in žita. Poleti sveža zelenjava, sadje in lažji obroki. Meso je imelo pomembno, a omejeno vlogo.

Takšen način prehranjevanja je danes prepoznan kot eden ključnih dejavnikov zdravega metabolizma. Sezonska živila imajo boljšo hranilno vrednost, manj industrijskih posegov in so lažje prebavljiva. Telo se jim prilagaja naravno, brez zapletenih pravil.

Sladko je imelo svoj čas

Sladkarije niso bile vsakodnevna spremljava. Bile so del praznikov, posebnih dni in obiskov. Prav zato so imele vrednost. Danes, ko je sladko vedno na dosegu roke, se izgublja občutek mere, telo pa je ves čas izpostavljeno hitrim sladkorjem.

Omejevanje sladkega ni modna muha. Raziskave jasno kažejo povezavo med stalnim uživanjem sladkorja, kroničnim vnetjem nizke stopnje, nihanjem inzulina in presnovnimi boleznimi. Naše babice tega niso merile, so pa to čutile.

Zakaj se telo na takšno prehrano odziva bolje?

Rezultat preprostih pravil je bil presenetljivo stabilen. Ljudje so imeli bolj enakomerno telesno maso, manj prebavnih težav in manj kroničnih bolezni, povezanih s presnovo. Hrana ni bila mistična, bila je biološko smiselna. Manj industrijsko predelanih izdelkov pomeni manj skritih sladkorjev, aditivov in umetnih maščob. Več osnovnih živil pomeni boljši stik telesa z naravnimi signali lakote in sitosti.

Kaj nam danes sporoča sodobna dietetika?

Sodobna prehranska znanost danes ne izumlja povsem novih pravil. Večinoma razlaga tisto, kar so naši predniki že živeli. Redni obroki, sezonska hrana, zmernost in redki sladki presežki niso zastarela modrost, temveč temelj uravnoteženega načina življenja.

Namesto iskanja vedno novih diet se morda splača narediti korak nazaj. Ne zato, da bi zavrnili znanost, temveč da bi jo bolje razumeli. Pogosto potrjuje tisto, kar je zdrava pamet vedela že dolgo.

Prehrana, ki jo telo razume

Ni treba, da vsak obrok spremlja izračun ali občutek krivde. Včasih je dovolj, da se spomnimo besed naših babic in jih prevedemo v današnji vsakdan. Manj zapletanja, več posluha za telo in več spoštovanja do hrane kot osnovne življenjske potrebe. Manj industrije. Več biologije.

Najbolj neprimerna prehrana za starejše od 60 let: napake, ki jih delamo iz navade

10 vsakdanjih navad, ki vam najbolj kradejo zdrava leta

Zimska prehrana za močno imunost – 10 sezonskih živil brez katerih ne gre

Več gibanja in bolj zdrava prehrana: Zaobljube, ki spreminjajo življenja

Ste za manj mesa in več rastlin? To je trajnostna prehrana

Objava Naše babice so o prehrani vedele več, kot si danes upamo priznati se je pojavila na Vse za moj dan.