.png)
1 day ago
16
ARTICLE AD
V ugledni znanstveni reviji Nature je bila septembra 2025 objavljena raziskava mednarodne ekipe geologov in astrobiologov, ki je vzbudila veliko pozornosti: v kamninah kraterja Jezero na Marsu so odkrili značilnosti, ki bi lahko nakazovale na starodavno življenje. Odkritje temelji na podrobnih analizah roverja Perseverance, ki je v dolini Neretve preučeval sedimentne kamnine formacije Svetli angel.
Na severnem robu kraterja Jezero, nekdanjega jezerskega bazena na Marsu, deluje robotski geolog – rover Perseverance. Njegova naloga je preprosta, a drzna: razumeti, ali je bilo to okolje nekoč bivalno in ali so se tam lahko zadržali sledovi življenja. Najnovejše analize iz doline Neretve (Neretva Vallis), kjer se rečni kanal zareže v obrobje kraterja, razkrivajo edinstven geološki prizor – drobnozrnate kamnine (laporovci) z zrnci organskih snovi ter mikroskopske mineralne „otokce“, nastale zaradi redoks-procesov.
V formaciji, ki jo ekipa poimenuje Svetli angel (Bright Angel), so prvič skupaj opaženi Fe-fosfati (npr. vivianit) in Fe-sulfidi (npr. greigit) v tesni povezavi z organskim ogljikom. Za načrtovano vrnitev vzorcev na Zemljo to ni le zanimivost – to je potencialno zlata žila znanstvenih namigov.
Formacija Svetli angel v dolini Neretve je sestavljena iz neenakomerno plastovitih laporovcev in ponekod grobozrnatih vložkov (tudi konglomeratov). V teh kamninah se pojavljajo submilimetrski noduli – drobne, okrogle do nepravilne mase – ter milimetrske reakcijske fronte, ki spominjajo na „leopardje lise“.
Teksture so večinoma sedimentnega izvora: drobno blato, ki je padalo iz suspenzije v vodi, se je izmenjevalo z epizodami hitrejših tokov, ki so prinesli večja zrna, vključno z detritičnim olivinom in drobnimi karbonati. Slikovni in geokemični podatki kažejo na razmeroma nizkotemperaturne razmere po odlaganju, brez znakov poznejšega „pečenja“ kamnin.
Organski ogljik na Marsu – in minerali, ki ga spremljajo
Instrument SHERLOC je v več tarčah (Cheyava Falls, Walhalla Glades, Apollo Temple) zaznal jasen Ramanov G-pas, značilen za organski ogljik. Tam, kjer je signal najmočnejši, so hkrati najpogostejši Fe-fosfatni noduli in izrazite reakcijske fronte. Slikanje in kemija instrumenta PIXL razkrivata, da so noduli obogateni z železom (Fe) in fosforjem (P) – z razmerji, ki ustrezajo mineralom kot je vivianit (in njegovi oksidacijski „sorodniki“).
V jedrih nekaterih reakcijskih front se kopiči žveplo (S) skupaj z Fe, pogosto v razmerju, značilnem za greigit. Barvni odtenki kamnine in spektralne značilnosti (npr. razmerje NIR/modra svetloba) dodatno kažejo, da so območja z več organskega ogljika tudi manj oksidirana – kot bi si želeli v okolju, kjer reducirani minerali lahko nastajajo in se ohranijo, je navedeno v raziskavi.
Redoks-kemija: motor, ki premika elemente
Zakaj so te teksture in minerali tako pomembni? Ker nastanejo, ko se elektroni premikajo – ko se v kamnini odvijajo redoks-reakcije. Raziskovalci sklepajo, da je organski ogljik – bodisi nastal abiotsko ali prinešen eksogeno – spodbudil redukcijsko raztapljanje železovih oksidov v blatu. Tako raztopljeni Fe²⁺ in fosfat (PO₄³⁻) se lahko skupaj oborita v Fe-fosfate (npr. vivianit).
Podobno lahko reducirane žveplove vrste (sulfid) skupaj z Fe²⁺ tvorijo Fe-sulfide (npr. greigit). Te reakcije so pojasnilo za soobstoj nodulov in reakcijskih front, pri čemer jedra front pogosto kažejo na bogatenje s sulfidom.
Na Zemlji so tovrstne razmere dobro znane v jezerskih in morskih sedimentih, kjer mikrobi poganjajo redukcijo železa in sulfata ter za seboj puščajo minerale, kot sta vivianit in pirit/greigit. Prav takšni mineralni kompleksi so pogosto obravnavani kot potencialne biosignature, ker lahko nastanejo biološko, čeprav se lahko tvorijo tudi abiotsko. V Jezeru pa dodatno izstopa prostorska povezava: tam, kjer je več organske snovi, je hkrati več vivianita/greigita in manj „rdečega“ (oksidiranega) videza kamnine.
Leopardje lise in „makova semena“: podpis počasnih geokemičnih valov
„Leopardje lise“ – temni, nazobčani robovi s svetlejšimi jedri – so reakcijske fronte, ki kažejo, kako se je kemijski front širil skozi blato. Na njihovih robovih se kopiči Fe-fosfat, v središču pa nastaja Fe-sulfid.
Drobna, modro-zelena „makova semena“ (submilimetrski noduli) prav tako predstavljajo avtigene (po odlaganju nastale) kopičenja Fe-fosfatov, ne prinesenih z vodnim tokom. To pomeni, da se je kemija dogajala in situ, počasi, v navlaženem sedimentu.
Ali to pomeni življenje? Previden „morda“
Znanstvena razsodba je trezna: te značilnosti so „potencialne biosignature“ – skladne z biološkimi procesi, a možne tudi v okviru abiotske kemije v nizkotemperaturnih razmerah. Da bi ločili eno razlago od druge, potrebujemo laboratorije na Zemlji.
Zakaj? Ker lahko šele tam z visokoobčutljivimi metodami razčlenimo izotopske podpise, molekularne oblike organske snovi in natančno mineralno teksturo, zaklenjeno v mikroskopskem merilu. Vzorec jedra „Sapphire Canyon“ iz Svetlega angela tako postaja eden ključnih kandidatov za prihodnjo vrnitev vzorcev.
Zakaj je okolje v Jezeru obetavno
Kombinacija sedimentnega odlaganja v vodi, prisotnost organske snovi, redoks-mineralogija (vivianit, greigit) in nizke temperature kažejo na bivalne razmere v daljni preteklosti. Pomembno je tudi, da se podobne geokemične niti prepletajo v drugih delih kraterja (npr. zahodni pahljač), kar nakazuje, da Mars ni bil homogeno sovražno okolje – imel je niše, v katerih so kemični procesi ohranjali energijske razlike, potrebne za metabolizme.
Kako so prišli do teh sledi: instrumenti kot terenski laboratorij
– RIMFAX (georadar) je pogledal pod površje in razkril plastovitost;
– Mastcam-Z in SuperCam sta poskrbela za slikovne in spektroskopske namige o oksidacijskem stanju;
– SHERLOC (globoko UV Raman + fluorescenca) je ujel Ramanov G-pas organske snovi;
– PIXL (mikro-XRF) je izrisal kemijske zemljevid(e) v merilu zrn, vključno s slednimi Zn, Ni in Cu, ki spremljajo Fe-fosfate in Fe-sulfide.
Skupaj so ti instrumenti sestavili mozaik: od tekstur do kemije in mineralov, vse v geološkem kontekstu.
English (US)