Naravne nesreče v slovenski Istri

Slovenska Istra je skozi stoletja doživljala številne naravne nesreče – od toče in suš do silovite burje, zemeljskih plazov in vse pogostejših poplav morja. Zdaj je v spletnem Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji na voljo obsežen vpogled v zgodovino teh dogodkov.

V Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so s tem delom zbrali več kot 5.000 enot in več kot 100.000 posameznih podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele Slovenijo. Zbirka pokriva dogodke vse od 14. stoletja dalje, najbolj podrobni zapisi pa segajo v zadnjih 150 let, ko so jih pogosto dokumentirali tudi časopisi.

Podatki kažejo, da je bila slovenska Istra pogosto tarča naravnih ujm. Med najstarejšimi zabeleženimi dogodki je zemeljski plaz, ki se je 25. januarja 1348 sprožil na Serminu. Zgodovinar Peter Pavel Vergerij starejši je med drugim opisoval posledice večjih pobočnih procesov na območju Rižane, kjer so v flišnih tleh pogosti tudi manjši odlomi in erozije.

Pomemben zapis sega v leto 1795, ko je močno deževje 12. julija povzročilo poplave na območju reke Dragonje. Sečoveljske soline so bile takrat povsem pod vodo, pridelek je bil uničen, tok reke pa se je celo premaknil.

V 20. stoletju je burja večkrat pokazala svojo uničujočo moč. Tako je 1. aprila 1910 veter na območju Debelega rtiča in Milj dosegel hitrosti med 80 in 152 kilometri na uro, kar je povzročilo prekinitev prometa v tržaškem pristanišču. Burja je celo iztirila ozkotirni vlak, pri čemer so umrli trije ljudje, 18 pa je bilo huje ranjenih. Velike težave je povzročila tudi leta 1909, ko je poškodovala pristaniško infrastrukturo in terjala dve smrtni žrtvi.

Zabeleženi so še primeri toče in suš, ki so prizadele kmetijstvo. Tako je 15. junija 1622 toča uničila polja v Istri, medtem ko je 3. junija 1910 povsem uničila pridelek v Truškah. Suša 12. avgusta 1873 je povzročila delno uničenje poljščin na širšem območju Primorja.

Morje je najpogosteje poplavljalo predvsem na območju Pirana in Kopra. Med izstopajočimi je poplava iz 25. oktobra 1980, ko je gladina morja dosegla 361 centimetrov nad običajno višino, kar je druga najvišja vrednost od začetka meritev. Leta 2022 je Agencija RS za okolje izmerila še višjo gladino – 365 centimetrov – kar je peta najvišja vrednost od leta 1961. Razloge so pripisali kombinaciji visoke astronomske plime, močnega južnega vetra in padca zračnega tlaka, kar je skupaj povzročilo dvig morja za približno 80 centimetrov.

Po podatkih sodeč so vremenski ekstremi na tem območju zgodovinsko prisotni od nekdaj, v zadnjih desetletjih pa so vse bolj izraziti. Poleg naravne ogroženosti so obalna območja zaradi nizke nadmorske višine tudi posebej ranljiva na posledice podnebnih sprememb. Še toliko bolj kot ostala Slovenija, ki jo že tako umeščajo med države, ki jih bodo nadaljnje spremembe najbolj prizadele.

Ana Zupan