Napotovanje voznikov v tujino po mnenju GZS odslej bolj pravično in izvedljivo

Konec februarja sprejete spremembe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki so jih s ciljem “odpraviti administrativne zaplete in pravne nejasnosti” pripravili v Svobodi, podpise zanje pa so prispevali še v SD, delodajalcem v mednarodnem cestnem prevozu lajšajo dostop do potrdila A1, potrebnega za napotovanje voznikov v tujino.

Po dosedanji zakonodaji je bilo namreč pridobivanje A1 na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primeru dveh pravnomočnih glob za zelo hudo ali najhujšo kršitev na področju delovnega časa v treh letih onemogočeno, po novem pa tega pogoja oz. omejitve ni več.

Gre za pomemben dosežek za gospodarstvo, je potrditev novele v današnjem sporočilu za javnost pospremila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in spomnila, da so si več let prizadevali za spremembe v tej smeri.

“Sprememba zakona zdaj jasno določa, da kršitve glede delovnega časa ne morejo več predstavljati pogoja za zavrnitev izdaje potrdila A1. S tem se A1 ponovno vzpostavlja kot evropsko dokazilo o socialnem zavarovanju, ne pa kot instrument kaznovanja delodajalcev. Hkrati zakon ohranja nadzor nad kršitvami in omogoča sankcioniranje sistemskih in nepoštenih praks,” je pojasnil direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever.

Kot je poudaril, se zavzemajo za rešitve, ki omogočajo zdrav in stabilen razvoj panoge, pošteno konkurenco na trgu storitev ter hkrati učinkovito in sorazmerno varstvo pravic delavcev. “Izrecno pa nasprotujemo kakršnimkoli kršitvam zakonodaje. V primeru, da do njih pride, jih morajo obravnavati za to pristojne inšpekcijske službe,” je pristavil.

V GZS-Združenje za promet menijo, da prejšnja ureditev ni razlikovala med posameznimi in ponavljajočimi se kršitvami, zaradi česar je povzročala nesorazmerne posledice za poštene delodajalce. Posebej problematično je bilo tudi seštevanje več kršitev, ugotovljenih v enem samem nadzoru, kar je lahko že samo po sebi pomenilo izpolnitev pogojev za zavrnitev potrdila A1, so navedli.

Najbolj prizadeta so bila mala in srednja podjetja, ki predstavljajo približno 98 odstotkov vseh prevoznikov. Ta praviloma nimajo lastnih pravnih služb in so se zaradi relativno nizkih glob pogosto odločala za hitro poravnavo prekrškov, ne da bi bila jasno opozorjena na stranske posledice, predvsem na možnost izgube A1 za vse zaposlene. Posledice so bile za številna podjetja poslovno usodne, so še zapisali v združenju.