Napetosti v Libanonu: Biden in Macron naj bi kmalu razglasila premirje

Napetosti v Libanonu: Biden in Macron naj bi kmalu razglasila premirje

Mednarodni napori za prekinitev ognja med Izraelom in oboroženo skupino Hezbolah, ki deluje v Libanonu, so na vrhuncu. Ameriški predsednik Joe Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi kmalu objavila dogovor o premirju, ki bi lahko prinesel stabilnost v regijo, pretreseno zaradi mesecev intenzivnih spopadov. Po poročanju visokih libanonskih virov so pogajanja dosegla ključno fazo, kar potrjujejo tudi uradniki iz ZDA, Francije in Izraela.

V Washingtonu je tiskovni predstavnik Bele hiše za nacionalno varnost John Kirby v ponedeljek izjavil, da so strani “blizu dogovoru“. Kirby je sicer opozoril: “Nič ni dokončno, dokler ni vse dogovorjeno.” Iz Francije so prav tako sporočili, da so razprave dosegle pomemben napredek. Na izraelski strani pa visoki uradnik navaja, da bo izraelski kabinet na torkovi seji obravnaval in predvidoma odobril besedilo dogovora.

Sporočila o diplomatskem preboju spremljajo intenzivne vojaške aktivnosti, navaja Reuters. Izraelski zračni napadi so v ponedeljek zadeli več strateških ciljev v južnih predmestjih Bejruta, medtem ko je Hezbolah v nedeljo proti Izraelu izstrelil več kot 250 raket.

Osnutek dogovora in njegove ključne točke

Osnovne točke predloga premirja vključujejo umik izraelskih vojaških sil iz južnega Libanona v roku 60 dni in napotitev rednih enot libanonske vojske v obmejno regijo. To območje je dolgo veljalo za trdnjavo Hezbolaha. Pomembno vprašanje, kdo bo nadzoroval spoštovanje dogovora, je bilo rešeno z vzpostavitvijo odbora petih držav, ki ga bodo vodile ZDA, vključena pa bo tudi Francija.

Kljub napredku ostajajo razlike med stranema. Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Danny Danon je izjavil, da mora Izrael obdržati možnost vojaških napadov na južni Libanon, če bo to potrebno. Libanon je sprva temu nasprotoval, a zadnji kompromisi kažejo na iskanje rešitve.

Nasilje se stopnjuje

Kljub diplomatskemu napredku so zadnji dnevi zaznamovani z intenzivnimi spopadi. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje so izraelski zračni napadi v ponedeljek ubili najmanj 31 ljudi in ranili 62. V zadnjem letu je bilo v Libanonu ubitih več kot 3750 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih. Izraelska vojska je med svojim posredovanjem ubila tudi voditelja Hezbolaha Hassana Nasrallaha in več njegovih najvišjih poveljnikov.

Na izraelski strani so napadi Hezbolaha povzročili smrt 45 civilistov v severnem Izraelu in na Golanski planoti, ki jo je zasedel Izrael. Prav tako je bilo ubitih 73 izraelskih vojakov, medtem ko je izraelska vojaška ofenziva povzročila veliko škodo na Hezbolahovih območjih v Libanonu.

Bidnova administracija in širši cilji

Bidnova administracija si močno prizadeva za zaključek konflikta v Libanonu. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Brett McGurk bo v torek obiskal Savdsko Arabijo, kjer bo razpravljal o uporabi morebitne prekinitve ognja v Libanonu kot osnove za širši dogovor, ki bi lahko vplival tudi na vojno v Gazi.

Diplomacija temelji na resoluciji Varnostnega sveta ZN 1701 iz leta 2006, ki zahteva umik Hezbolahovih borcev južno od reke Litani ter vzpostavitev nadzora libanonske vojske v obmejnem območju. Izrael vztraja, da mora novo premirje vključevati možnost vojaškega ukrepanja proti Hezbolahu, če bodo ti kršili dogovor.

Premirje razkriva notranje delitve v izraelski vladi. Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir ostro nasprotuje dogovoru in meni, da mora Izrael nadaljevati z vojno, dokler ne doseže “popolne zmage“. Svoje nestrinjanje je izrazil tudi javno, ko je pozval premiera Benjamina Netanjahuja, naj ustavi proces dogovarjanja.

Portal24; Foto: Wikimedia Tiskovna služba predsednika Ruske federacije

Objava Napetosti v Libanonu: Biden in Macron naj bi kmalu razglasila premirje je bila najprej objavljena na Portal24.