Napake pri pitju kave, ki lahko škodujejo zdravju

Skodelica kave zjutraj prinaša občutek topline, rutine in budnosti. Za mnoge je to trenutek, brez katerega dan ne steče. Vendar pa kava, čeprav polna antioksidantov in poživljajočih učinkov, ni vedno nedolžen napitek. Njeno delovanje na telo je odvisno od časa pitja, količine, sestavin in celo kombinacije z drugimi živili. Če je zaužijemo neprimerno, lahko kava vpliva na hormone, prebavo in celo na spanec.

Pitje na prazen želodec

Ena najpogostejših napak je pitje kave na prazen želodec. Po večurnem nočnem postu želodec deluje občutljivo, kislina v njem pa se poveča. Kava spodbuja izločanje želodčne kisline, zato lahko ob rednem pitju brez hrane povzroči draženje sluznice. Pri občutljivih ljudeh se pojavi pekoč občutek v želodcu ali občutek napihnjenosti.

Učinek na hormone

Kofein vpliva tudi na hormon kortizol, ki se naravno sprošča v jutranjih urah. Če kavo pijemo takrat, ko je kortizol najvišji, torej takoj po prebujanju, se telo nanjo odzove bolj burno. Posledica so nenadni dvigi energije, ki jim sledi padec. Bolje je, da s prvim požirkom počakamo vsaj uro po prebujanju in jo popijemo po obroku.

Kava

Popoldanska skodelica, ki krade spanec

Mnogi verjamejo, da jih popoldanska kava ne zmoti pri spanju. Resnica je, da ima kofein dolgo razpolovno dobo. Po šestih urah je v telesu še vedno polovica zaužitega kofeina. To pomeni, da kava, popita ob dveh popoldne, vpliva na kakovost spanja še pozno zvečer, četudi zaspite brez težav.

Nevidni vpliv na spanec

Raziskave kažejo, da kofein ne prepreči le spanja, temveč tudi zmanjša delež globokega počitka, v katerem se telo regenerira. Tisti, ki redno pijejo kavo v poznih urah, se zato zbujajo manj spočiti. Najbolje je, da zadnjo kavo spijete najkasneje do enih popoldne. Za osvežitev lahko izberete zeliščni čaj ali vodo z limono.

Sladkor v kavi je tihi uničevalec energije

Številni si kavo sladkajo iz navade ali zato, da zakrijejo grenkobo. A s tem v telo vnesejo nepotrebne kalorije in sprožijo močan inzulinski odziv. Po hitrem porastu krvnega sladkorja sledi padec, kar vodi v utrujenost, nervozo in željo po novi dozi kofeina. Tako se ustvari začaran krog, ki izčrpava telo in povečuje občutek tesnobe.

Naravne alternative

Če vam črna kava ni všeč, jo lahko omilite z mlekom ali rastlinskimi napitki brez dodanega sladkorja. Dodatek cimeta ali vanilje da napitku prijetno aromo in nekoliko zmehča okus brez vpliva na krvni sladkor. Nekateri posežejo tudi po kokosovem olju, ki upočasni absorpcijo kofeina in zmanjša tresenje.

Preveč kave v kratkem času

Zmernost pri pitju kave je ključna. Dnevni vnos kofeina ne bi smel preseči 400 miligramov, kar ustreza približno štirim manjšim skodelicam. Prevelike količine kofeina povzročajo razdražljivost, glavobol, potenje in hitrejši srčni utrip.

Telo potrebuje minerale

Kava deluje rahlo diuretično, kar pomeni, da telo izgublja tekočino in z njo minerale, kot sta magnezij in kalij. Pomanjkanje teh mineralov lahko vpliva na delovanje mišic, živcev in srca. Da bi se temu izognili, poskrbite za dovolj vode čez dan in dodajte v prehrano živila, bogata z magnezijem, kot so oreščki, temna čokolada in zelenolistna zelenjava.

Kava ob obrokih z železom

Manj znano dejstvo je, da kava vpliva na absorpcijo železa. Če jo pijemo skupaj z obroki, bogatimi z železom, lahko zmanjša njegovo vsrkavanje tudi do 80 odstotkov. Dolgoročno to lahko vodi v slabokrvnost, še posebej pri ženskah in vegetarijancih, ki imajo že sicer nižji vnos železa.

Pametno časovno razporejanje

Če želite ohraniti dober izkoristek železa, kavo pijte vsaj uro pred ali po obroku. S tem se izognete motnjam v presnovi mineralov. Zjutraj si jo privoščite po zajtrku, kosilo pa raje zaključite z vodo ali zeliščnim čajem.

Kava in stres

Kofein spodbuja delovanje živčnega sistema, kar v zmernih količinah pomaga pri koncentraciji. V prevelikih odmerkih pa lahko poveča občutek tesnobe in povzroči nemir. Pri ljudeh, ki so občutljivi na kofein, se srčni utrip pospeši že po eni skodelici.

Učinek na hormone sreče

Kava kratkoročno spodbuja izločanje dopamina, hormona, ki nas spravi v dobro voljo. Toda če postane del vsakdana brez pravega počitka, se telo nanjo navadi in učinek popusti. To vodi v stalno iskanje večjih količin, kar dolgoročno prinese utrujenost in nihanje razpoloženja.

Kdaj kava koristi?

Kljub vsem opozorilom kava ni sovražnik zdravja. Številne raziskave potrjujejo, da zmerno pitje prinaša koristi. Antioksidanti v njej varujejo celice, kofein pa lahko izboljša telesno zmogljivost in koncentracijo.

Prava količina in pravi trenutek

Največ koristi boste imeli, če kavo pijete po obroku in ne več kot tri do štiri skodelice dnevno. Kakovostna sveže mleta kava ima več arom in manj kislin kot instant različice. Pomembno je tudi, da jo pijete počasi in uživate v okusu, ne le v učinku.

Alternativni pristopi za boljše počutje

Za tiste, ki želijo zmanjšati vnos kofeina, obstajajo številne alternative. Čaj iz korenin cikorije ima podoben okus, a ne vsebuje kofeina. Matcha in zeleni čaj vsebujeta naravni kofein, ki deluje počasneje in ne povzroča nenadnih padcev energije.

Pomen ravnovesja

Kava ni nujno težava, če je del uravnoteženega življenjskega sloga. Ključno je, da jo pijemo z zavedanjem in spoštovanjem do lastnega telesa. Preveč je tisto, kar spremeni prijeten ritual v breme za živčni sistem in prebavo.

Skodelica, ki pove več o navadah

Kava ni le napitek, ampak ogledalo naših navad. Pove, kako začnemo dan, koliko časa namenjamo sebi in kako poslušamo svoje telo. Če jo pijemo premišljeno, nam daje energijo in osredotočenost. Če pretiravamo, nas izčrpa in prikrade nemir.

Pravi odnos do kave ne pomeni odpovedi, temveč razumevanje, kdaj in kako jo uživati. Z nekaj preprostimi spremembami lahko ohranimo vse njene koristi, brez da bi ogrozili zdravje.

Italija novembra – tihi mesec okusov, muzejev in čar mestnih kavarn

Kava in zdravila – kombinacija, ki lahko povzroči težave

Objava Napake pri pitju kave, ki lahko škodujejo zdravju se je pojavila na Vse za moj dan.