Namesto jezu dve novi rečni pregradi

Podgorski jez bi porušili in ga nadomestili z dvema novima rečnima pregradama. Med ponedeljkovo avdicijo četrtega deželnega odbora so predstavniki Konzorcija za melioracijo Julijske krajine pojasnili, kako nameravajo ublažiti težave z nihanjem vodostaja reke Soče, ki ga povzroča delovanje solkanske hidroelektrarne.

Med predstavitvijo projektne zamisli Konzorcija je njegov direktor Daniele Luis razložil, da prve simulacije, ki so jih pripravili, predvidevajo, da bi bila nova pregrada, ki bi jo zgradili pred soškim parkom, visoka pet metrov, in pristavil, da bodo njeno dokončno višino določili med pripravo načrta kot takega. Nad novo pregrado bi sicer nastal precej večji akumulacijski bazen od sedanjega, saj bi imel prostornino enega milijona kubičnih metrov. Tako velik bazen bi Konzorciju omogočil, da ublaži nihanje vodostaja reke Soče in zagotovi čez cel dan pretok nad štiridesetimi kubičnimi metri vode na sekundo.

Nihanje, pretok in namakanje

V uvodnem delu avdicije je spregovoril deželni odbornik za okolje Fabio Scoccimarro, ki je opozoril, da gre za staro zgodbo, ki se je začela s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947 in nadaljevala z Osimskimi sporazumi iz leta 1975. Odbornik je spomnil, da je deželna vlada rešitvi težav z nihanjem vodostaja reke Soče že leta 2024 zagotovila štirinajst milijonov evrov. Scoccimarro je opozoril, da je nihanje vodostaja povezano s proizvodnjo električne energije in da hitre spremembe pretoka povzročajo velike težave delovanju namakalnih sistemov med Gradiščem in Krminom ter tudi v Laškem. V razpravo so posegli razni deželni svetniki. Marko Pisani (Slovenska skupnost) je ocenil, da vse odgovornosti za težave ne nosita nekdanja Jugoslavija oz. Slovenija, saj tudi Italija ni poskrbela za gradnjo jezu, ki je bil predviden na podlagi Osimskih sporazumov s ciljem uravnavanja pretoka. Deželna svetnika Demokratske stranke Diego Moretti in Laura Fasiolo sta opozorila, da je treba pri načrtovanju posegov v reko upoštevati naravovarstvena načela in da je treba prisluhniti tudi mnenju krajevnih deležnikov. Zelo kritična do načrta, ki predvideva dve novi pregradi, je bila deželna svetnica Zelenih in levice Serena Pellegrino, ki je prepričana, da za reševanje težav, povezanih s čezmejnim upravljanjem vodnega bogastva reke Soče, ne bi smela biti odgovorna Dežela FJK, temveč bi se z omenjenim vozlom morala ukvarjati državna vlada, ki bi se morala s Slovenijo pogajati glede izpustov iz hidroelektrarn. Deželni svetnik liste Open Furio Honsell je vprašal, ali obstajajo alternative izgradnji dveh rečnih pregrad. Deželni svetnik Lige Alberto Budai je po drugi strani podprl zamisel Konzorcija in ugotavljal, da je akumulacijski bazen s prostornino enega milijona kubičnih metrov najmanj, na kar se lahko cilja.

Silvia Caruso iz Konzorcija za melioracijo Julijske krajine je pojasnila, da so se reševanja zadeve lotili že v letih 2010-2012. Od takrat so s prehodom na oroševanje znižali količino vode, ki jo porabijo za namakanje, sicer je tudi pojasnila, da so šele v fazi priprave projektnih zamisli in da se mora načrtovanje kot tako šele začeti. Jeseni bodo predstavili prve tehnične rešitve Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje in četrti deželni komisiji, sledila bo priprava študije izvedljivosti in nato še izvršilnega načrta. Če ne bo večjih zapletov, bi se dela lahko začela leta 2029.