Namakanje kot odgovor na vse pogostejše suše: v Gorišnici preizkušajo nov sistem

Vse pogostejše suše povečujejo potrebo po učinkovitejšem namakanju kmetijskih površin. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je zato v Gorišnici predstavil nov namakalni sistem Agripop, ki so ga na območju zavoda postavili prvič. Sistem je del triletnega projekta, namenjenega iskanju učinkovitejših in okolju prijaznejših rešitev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.

Agripop je stacionarni namakalni sistem, ki je v celoti vkopan v tla. Njegovo uporabo preizkušajo v okviru projekta Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal. Projektni partnerji, med njimi tudi mariborska kmetijska fakulteta, želijo z novimi pristopi zmanjšati porabo vode ter hkrati ohraniti kakovost tal in pridelkov.

Koordinator projekta Matic Leben je pojasnil, da aktivnosti vključujejo razvoj naprednejših namakalnih rešitev, preizkušanje sort, ki so bolj odporne proti suši, ter uvajanje novih rastlin. Pozornost namenjajo tudi zmanjševanju izpiranja nitratov v podtalnico in spodbujanju biotske raznovrstnosti. Pri tem preizkušajo različne oblike medvrstnih posevkov, zastirk in biorazgradljivih materialov.

Pomemben del projekta predstavljajo tudi praktični poskusi na kmetijah v Podravju. Strokovnjaki preverjajo različne tehnologije in uporabljajo enostavne napovedne modele, ki naj bi pomagali pri odločanju, koliko vode je v posameznem trenutku potrebno za namakanje. Cilj je učinkovitejša raba vode, višji hektarski donosi in boljša kakovost pridelave.

Slovenija pri namakanju zaostaja

Na pomen namakanja opozarjajo tudi letošnje vremenske razmere. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je izpostavil, da se kmetje zaradi suše srečujejo z velikimi težavami. Na zavodu si zato že več let prizadevajo za razvoj namakanja in njegovo širšo uporabo.

Po njegovih besedah je Slovenija na tem področju v primerjavi z drugimi evropskimi državami precej v zaostanku. Čeprav ima država dovolj vodnih virov, so obstoječi namakalni sistemi za številne kmetije zahtevni in finančno obremenjujoči. Prav zato želijo preveriti rešitve, ki bi bile za kmete preprostejše za uvedbo in uporabo.

Specialist za namakanje Marko Černe je navedel, da je po podatkih ministrstva za kmetijstvo za namakanje pripravljenih približno 8500 hektarjev obdelovalnih površin. To predstavlja okoli 1,5 odstotka vseh kmetijskih površin v Sloveniji.

Letošnja dolgotrajna suša je po njegovih besedah še dodatno pokazala, kako pomembno postaja namakanje. Obdobje brez zadostnih padavin je trajalo približno dva meseca in pol, kar je povzročilo zelo zahtevne razmere za kmetijsko pridelavo. Namakalni sistemi so lahko v takšnih okoliščinah ključna pomoč, vendar njihova uporaba zahteva tudi precej energije in dela.

Del novega sistema preizkušajo na kmetiji

V projekt je vključen tudi kmetovalec Branko Majerič. Na njegovi 35 hektarjev veliki kmetiji so letos namakali približno 18 hektarjev površin. Večji del namakanja so izvedli z mobilnimi rolomati, del površin pa so namakali tudi z novim sistemom Agripop.

Majerič meni, da bo namakanje zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer v prihodnje postalo bistveno pomembnejše. Po njegovem ne bo več zgolj dodatni ukrep, ampak eden ključnih načinov zagotavljanja stabilne kmetijske pridelave.

Prvi rezultati preizkušanja novega sistema bodo pomembni za nadaljnje odločitve o njegovi uporabi. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo ugotovitve letošnje sezone predstavili na enem od prihodnjih posvetov o namakanju. Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Črtomir Rozman je napovedal, da bi rezultate lahko predstavili že na naslednjem takšnem posvetu.

Preizkušanje sistema Agripop tako predstavlja enega od poskusov, kako kmetijstvu ponuditi učinkovitejše načine spopadanja z vse bolj izrazitimi sušnimi obdobji, pri tem pa zmanjšati porabo vode in obremenitve okolja.

Vir: sta

The post Namakanje kot odgovor na vse pogostejše suše: v Gorišnici preizkušajo nov sistem appeared first on Lokalec.si.