Največje morišče in grobišče v Sloveniji – Kočevski rog: je sprava na vidiku?

Žrtve množičnih pobojev po 2. svetovni vojni je treba nujno primerno pokopati, hkrati pa te zločine jasno obsoditi, je v pridigi med mašo pri Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu ob 80. obletnici poudaril novomeški škof Andrej Saje. Nova Slovenska zaveza je sicer v preteklih letih spominsko slovesnost za pobite ob koncu druge svetovne vojne tradicionalno pripravljala ob breznu pod Krenom, letos pa so jo prvič pripravili pri jami pod Macesnovo gorico nedaleč stran, kjer so bile ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe pobite predvsem slovenske žrtve – poroča planet-tv.si.

Kaj se je dogajalo v Kočevskem rogu?

Po koncu 2. svetovne vojne se je v Kočevskem rogu zgodil eden največjih in najtemnejših povojnih zločinov na tleh Slovenije in Evrope. Gre za množične izvensodne poboje več tisoč ljudi, ki so jih izvedle jugoslovanske partizanske oblasti pod vodstvom komunistične OZNE in KNOJ-a. Nasledniki levih političnih struktur, nelegalne, izvensodne in krivične poboje še vedno ne javno priznajo, ampak jih želijo vreči pod preprogo. 

V Kočevskem rogu, predvsem pri Jami pod Krenom in Jami pod Macesnovo gorico, so partizanske enote sistematično likvidirale več tisoč ujetnikov, največ Slovencev – domobrancev, pa tudi Hrvatov in Srbov. Večino so ubili ponoči in trupla metali v kraške jame ali rudniške jaške. Mnoge žrtve so bile zvezane z žico, večino so ustrelili, nekatere pa žive porinili v jame. Ocenjuje se, da je bilo v Kočevskem rogu umorjenih od 10.000 do 15.000 ljudi. Največje grobišče tako ostaja Jama pod Macesnovo gorico – izkopanih 3.450 trupel (2020–2022). Druga znana grobišča pa so še Jama pod Krenom, Rog, Jama pri Pugledu, Ušiva jama, Kočevska brezna itd.

Kljub formalnim pristojnostim je civilna in akademska javnost pogosto kritična, saj preiskovanje pri masovnih grobiščih, kot so Macesnova gorica, poteka počasi, predvsem zaradi odsotnosti politične volje.

Slovesnost ob 80. obletnici pri Jami pod Macesnovo gorico je bila tokrat močno usmerjena k:

• dostojanstvenemu spominu na žrtve,

• javni obsodbi povojnih zločinov,

• pobudi za pokop na Ljubljanskih Žalah,

• in osvobajujoči resnici, ki naj vodi k spravi.

Škof Andrej Saje je opozoril  na “rane, ki jih je povzročila vojna, še vedno niso zaceljene”, poudaril pa je, da resnica in dostojanstvo mrtvih zahtevata javno obsodbo zločinov in dostojen pokop žrtev- Pozval je k spravi, odpuščanju in prepoznavanju te resnice kot pogoj za nacionalno ozdravitev:
“Resnica nas bo osvobodila,” in  “Danes ponovno pozivamo odgovorne, da storijo, kar je prav: jasno obsodijo zločine … in poskrbijo za pokop na Ljubljanskih Žalah.” – druzina.si

Kateri državni voditelji so se je udeležili?

Seveda premierja Roberta Goloba tam ni bilo, prav tako pa se slovesnosti ni udeležila predsednica dr. Pirc Musar, ki je sicer začela s pogovori glede sprave in enotnosti – vse to kaže, da se njene besede očitno razlikujejo od dejanj, kar je seveda skrbi vredno in žalostno. Slovesnosti se je udeležil prvak opozicije Janez Janša, pa tudi vidnejši člani Nove Slovenije.

Portal notranjska.si