.jpg)
1 day ago
23
Prevare s hrano niso več obrobna težava, temveč resen izziv sodobne prehranske verige. Globalizacija, pritisk na nizke cene in vse leto dostopna živila so ustvarili okolje, v katerem je goljufanje z živili postalo lažje in donosnejše kot kdaj koli prej. Posledice pa ne nosijo le proizvajalci in trgovci, temveč predvsem potrošniki – tako finančno kot tudi zdravstveno.
Kaj pravzaprav pomeni prehranska prevara?
Prehranska prevara zajema namerna dejanja, s katerimi proizvajalci ali posredniki zavajajo kupce. To lahko pomeni redčenje izdelkov z cenejšimi sestavinami, napačno označevanje porekla, prodajo ene vrste živila pod imenom druge ali uporabo dodatkov, ki posnemajo barvo, okus ali teksturo pravega izdelka.
V strokovni literaturi se takšne prakse pogosto opisujejo kot ekonomsko motivirano ponarejanje. Namen ni nujno takojšnje ogrožanje zdravja, temveč povečanje dobička, a prav tu se tveganje hitro poveča.
Olivno olje, prevara s hranoZakaj so nekatera živila bolj izpostavljena?
Najpogosteje so tarča živila z visoko ceno, velikim povpraševanjem in zapletenim preverjanjem pristnosti. Med njimi izstopajo olivno olje, med in začimbe.
Olivno olje
Ekstradeviško oljčno olje je eno najbolj goljufanih živil v Evropi. Brez laboratorijskih analiz je skoraj nemogoče ugotoviti, ali gre res za olje prvega hladnega stiskanja ali za mešanico cenejših rastlinskih olj z dodanimi aromami. Zasegi ponarejenega olja v zadnjih letih kažejo, da gre pogosto za organizirane in mednarodne mreže.
Med
Med je naraven izdelek z velikimi nihanji v ceni, kar odpira vrata redčenju s sladkornimi sirupi. Vizualno in okusno je takšne ponaredke težko prepoznati, zato so potrošniki pogosto prepuščeni zaupanju proizvajalcu.
Začimbe
Pri začimbah so pogoste prakse mešanja z drugimi deli rastlin ali celo z industrijskimi barvili. Pri nekaterih so analize pokazale prisotnost zdravju nevarnih snovi, ki jih uporabljajo zgolj za doseganje intenzivne barve.
Zdravstvena in finančna tveganja
Prehranske prevare niso le vprašanje denarja. V skrajnih primerih lahko pomenijo resno grožnjo zdravju. Dodajanje neprimernih kemikalij ali industrijskih barvil je že v preteklosti povzročilo množične zastrupitve in dolgotrajne posledice. Finančno gledano gre za milijardne izgube na globalni ravni. Ker je namen takšnih praks ostati neopažen, je dejanski obseg težko oceniti, a podatki kažejo, da problem iz leta v leto narašča.
Kako lahko potrošnik zmanjša tveganje?
Popolne zaščite ni, obstaja pa nekaj razumnih korakov, ki lahko zmanjšajo možnost, da v košarico položimo ponarejen izdelek.
Pozornost pri ceni in oznakah
Izjemno nizke cene pri izdelkih, ki so sicer dragi za pridelavo, so prvi opozorilni znak. Prav tako velja biti pozoren na nejasne deklaracije, pomanjkanje podatkov o poreklu in splošne izraze, kot je »pakirano v EU«, brez dodatnih pojasnil.
Zaupanje in sledljivost
Proizvajalci, ki odkrito navajajo izvor surovin, datume pridelave in postopke nadzora kakovosti, praviloma nimajo česa skrivati. Nakup pri preverjenih lokalnih ponudnikih ali na tržnicah pogosto omogoča neposreden stik s pridelovalcem.
Manj predelano je pogosto bolj varno
Cela zrna začimb, enosortna olja in surov med je težje ponarediti kot visoko predelane izdelke. Tudi vonj, okus in tekstura so lahko pomembni pokazatelji, da nekaj ni, kot bi moralo biti.
Problem, ki zahteva skupen odziv
Prehranske prevare so posledica kompleksnega sistema, zato odgovornost ne leži zgolj na potrošnikih. Ključno vlogo imajo nadzorni organi, znanstvene ustanove in transparentni proizvajalci. A dokler bo povpraševanje po poceni in vedno dostopni hrani presegalo razumevanje njenih naravnih omejitev, bo tveganje ostajalo. Zato je ozaveščen kupec danes eden najpomembnejših členov v verigi varne hrane.
Objava Najpogostejše prevare s hrano – od olja do meda se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)