Najpogosteje omenjeni kandidati za naslednika papeža Frančiška (tema)

V Vatikanu bodo začeli izbirati naslednika papeža Frančiška, ki je umrl 21. aprila. Glede na tradicijo bo najverjetneje naslednji papež eden od 133 kardinalov, ki se bodo v sredo zaprli v Sikstinsko kapelo. Kljub reku, da kdor gre v konklave kot papež, pride ven kardinal, že krožijo imena nekaterih papabilov oz. najverjetnejših kandidatov.

Spletna stran College of Cardinal Report, ki združuje vatikanske poznavalce, je na seznam uvrstila dvajseterico kardinalov, ki jih v svojih prispevkih omenjajo tudi tuje tiskovne agencije. Našteti so po abecednem vrstnem redu.

Kardinal Anders Arborelius: Papež Frančišek je nekoč o 75-letnem škofu Stockholma dejal, da se ne boji ničesar, je pripravljen govoriti z vsemi in vedno stremi k pozitivnemu. Katolik je postal pri 20 letih in zagovarja bolj konservativno usmeritev Cerkve, čeprav je na določenih področjih, kot na primer medverski dialog, pragmatik.

Kardinal Jean-Marc Aveline: Nadškof francoskega Marseilla, ki se je rodil v Alžiriji, je naj bi bil najljubši kandidat papeža Frančiška za naslednika. 66-letnik velja za prijetnega prelata s širokim ugledom, ki se precej posveča vprašanjem migracij in medverskega dialoga.

Kardinal Angelo Bagnasco: Čeprav nima volilne pravice, velja 82-letni nekdanji nadškof Genove za enega od favoritov. V življenju se ni osredotočil na birokratsko pot v Cerkvi, ampak je raje sodeloval z verniki, predvsem mladimi. Med kolegi uživa globoko spoštovanje, velja za inteligentnega človeka, ki ima občutek za sočloveka.

Kardinal Charles Maung Bo: Nadškof Yangona je prvi kardinal iz Mjanmara, na položaj ga je imenoval Frančišek. Nekateri 76-letnika označujejo za trdno ortodoksnega, bil je zvest papežu Benediktu XVI., podobno tesen odnos pa je razvil tudi s papežem Frančiškom. Podpira sinodalnost, Frančiškovo poudarjanje usmiljenja ter njegovo osredotočenost na okoljska vprašanja in podnebne spremembe.

Kardinal Stephen Brislin: Nadškof Johannesburga je škotskega in irskega rodu, zavzema se za socialna vprašanja in se je v zadnjih letih uveljavil zaradi svojih vodstvenih sposobnosti. 68-letnik velja za klasičnega predstavnika liberalnega krila Cerkve.

Kardinal Fridolin Ambongo Besungu: 65-letni nadškof Kinšase je glasen zagovornik socialne pravičnosti. V DR Kongo velja za vodjo politične opozicije. Glede cerkvenih tem, kot je celibat duhovnikov, je konservativen, opozarja na površinska evangelizacijo, sicer pa se precej posveča družbenim vprašanjem.

Kardinal Raymond Leo Burke: Nekdanji prefekt vrhovnega sodišča Apostolske signature velja za precej konservativnega in nasprotuje modernim pristopom, kot je obhajanje ločenih in ponovno poročenih parov. 76-letni Američan velja za strokovnjaka kanonskega prava in je znan po svojem mednarodnem apostolskem delu.

Kardinal Willem Jacobus Eijk: Nadškof Utrechta uživa sloves, da je sposoben povezovanja različnih miselnih smeri, kar je verjetno deloma posledica njegovega otroštva, saj sta ga vzgajala protestantski oče in katoliška mati. 71-letnik je pred duhovniškim posvečenjem študiral medicin ter velja za glasnega zagovornika življenja.

Kardinal Peter Erdo: Nadškof Esztergom-Budimpešte se je izoblikoval v težkih razmerah komunizma, velja za velikega intelektualca in kulturnika. 72-letnika cenijo zaradi njegovega poznavanja Svetega pisma, prihaja pa iz bolj konservativnega krila in je povezan z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Kardinal Fernando Filoni: Veliki mojster viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu velja za izoblikovanega diplomata Svetega sedeža. 79-letni Italijan je strokovnjak za odnose s Kitajsko in Bližnjim vzhodom, velja za bolj liberalnega predstavnika Cerkve.

Kardinal Kurt Koch: Prefekt dikasterija za edinost kristjanov združuje mirno osebnost z dolgoletnimi izkušnjami na področju kurije. 75-letni Švicar, ki se je veliko ukvarjal z ekumenizmom, velja za človeka, ki je odprt za previdne spremembe.

Kardinal Jose Tolentino de Mendonca: Prefekt dikasterija za kulturo in izobraževanje velja za progresivnega predstavnika Cerkve, ki je bil blizu papežu Frančišku. 59-letni Portugalec se zavzema za strpen pristop do homoseksualcev in bi lahko bil bolj revolucionaren papež od Frančiška.

Kardinal Gerhard Müller: Nekdanji prefekt kongregacije za nauk vere pripada konservativnejšemu krilu Cerkve, čeprav se sam ne mara označevati za konservativca. 77-letni Nemec je odločen vodja, ki je kot teolog spoštovan.

Kardinal Pietro Parolin: Vatikanski državni tajnik je bil desna roka papeža Frančiška. 70-letnik velja za pragmatika, ki bo ideologijo in diplomatske rešitve postavil pred verske dogme, obenem pa je Italijan goreč zagovornik miru ter mojster diskretnosti in arbitraže, ki si želi ustvariti novo prihodnost za Cerkev v enaindvajsetem stoletju.

Kardinal Pierbattista Pizzaballa: Latinski patriarh Jeruzalema je prvi kardinal, ki živi v Izraelu. O njegovih stališčih je malo znanega, saj le redko spregovori o kontroverznih temah. 60-letni Italijan s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v Sveti deželi sodeluje tako z Arabci kot Izraelci, velja za graditelja mostov in si prizadeva za enakopravnost.

Kardinal Robert Francis Prevost: 69-letni prelat iz Chicaga, ki zagovarja podobna stališča kot Frančišek, je velik del življenja preživel kot misijonar v Peruju. Bil je prior reda avguštincev ter vodi vpliven dikasterij za škofe in je vodja papeške komisije za Latinsko Ameriko.

Kardinal Malcolm Ranjith: Nadškof šrilanškega Colomba je konservativec in poliglot, ima bogate izkušnje z upravljanjem Cerkve. Znan je kot škof otrok, saj rad deli ljubezen do vere z najmlajšimi. 77-letnik verjame, da je treba zaščititi vsa človeška življenja, veliko skrb namenja tudi revnim.

Kardinal Robert Sarah: Nekdanji prefekt kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov prihaja iz bolj tradicionalne in ortodoksne veje Cerkve. 79-letni Gvinejec je svojimi literarnimi deli in profili na družbenih omrežjih pridobil številne privržence po vsem svetu.

Kardinal Daniel Fernando Sturla: Nadškof Montevidea je pripadnik salezijancev, ki je svoje življenje posvetil skrbi za najšibkejše v družbi. 65-letnik je po svojih prepričanjih ortodoksen, saj verjame, da morata biti v središču evharistija in Kristus, svari pred “samosekularizacijo” Cerkve.

Kardinal Luis Antonio Tagle: Proprefekt dikasterija za evangelizacijo je eden najvidnejših azijskih predstavnikov v Cerkvi. Zagovarja napredna stališča in se zavzema za pravičen odnos do vseh ljudi, odprt je tudi za skupnost LGBTQ+. 67-letni Filipinec velja tudi za dobrega pogajalca, ki v družbi pokaže svojo sproščeno stran.

Peter Turkson: 76-letni kardinal iz Afrike se že nekaj časa omenja kot možni prvi temnopolti papež. Za kardinala ga je imenoval Janez Pavel II., večkrat je služil kot posebni papeški odposlanec in posrednik, med drugim v Južnem Sudanu. Bil je kritičen do zakonodaje, ki so jo v Ugandi sprejeli proti istospolno usmerjenim, vendar zagovarja katoliško moralo in verjame, da homoseksualnost ni vprašanje človekovih pravic.

Kardinal Matteo Maria Zuppi: Nadškof Bologne je hitro vzhajajoča zvezda v italijanski Cerkvi. 69-letnik je del levega političnega krila Cerkve in bi verjetno nadaljeval zapuščino Frančiška. Že vse življenje skrbi za revne in odrinjene na rob družbe, prizadeva si za sodelovanje s sodobnim svetom in želi uresničevati spremembe v Cerkvi.