Naj vam prazniki ne prinesejo težav z zdravjem

Velikonočni prazniki so čas dobrot, prijetnih družinskih srečanj in bogato obloženih miz. Se pa prav po praznikih pojavi največ primerov napihnjenosti, zgage, bolečin v trebuhu in drugih prebavnih nevšečnosti. Večino teh težav lahko preprečimo z nekaj preprostimi navadami, ki jih svetuje Andreja Stušek, dr. med., ZD Kočevje.

Velika noč je čas obilja, ko praznične mize pogosto presegajo zmogljivosti naših želodcev. Mastna šunka, jajca, potica in številne sladice lahko hitro preobremenijo prebavo. Pogosto se po praznikih pojavijo napihnjenost, zgaga, bolečine v trebuhu in druge prebavne nevšečnosti.

Da bi preprečili želodčne težave, začnimo z manjšimi porcijami. Najprej poskusimo malo – če bomo še lačni, si lahko dodamo hrano. Med jedmi delajmo kratke premore, da začutimo, ko je želodec poln. Poslušamo svoje telo in odnehajmo jesti, ko lakota popusti oziroma če nismo več lačni.

Pitje zadostne količine vode pomaga pri prebavi, razredči želodčno kislino in zmanjša možnost zgage. Kozarec vode pred obrokom zmanjša verjetnost, da bomo pojedli preveč.

Priprave pred gostijo

Dan pred prazniki jejmo lažjo hrano (juhe, zelenjava, ribe). Izogibajmo se alkoholu in zelo mastnim jedem. Tako zmanjšamo možnost želodčnih težav med prazniki. Poskrbimo tudi za dober spanec, saj utrujenost vpliva na prebavo. Ko smo neprespani, smo bolj lačni.

Pazimo na kombinacije živil

Težke kombinacije, kot so jajca, šunka in potica zaporedoma, lahko povzročijo občutek teže v želodcu. Vključimo več zelenjave na krožnik, da razbremenimo prebavni sistem.

Sladice jejmo vsaj pol ure po glavnem obroku. Sladke jedi z veliko oreščki, masla in sladkorja so za želodec zahtevne. Izogibajmo se pretiravanju z alkoholom, ki draži želodčno sluznico.

Nekatera zdravila (npr. proti bolečinam, za redčenje krvi, za pritisk) lahko v kombinaciji z alkoholom ali težko hrano povzročajo želodčne težave. Če smo v dvomih, se raje odpovejmo alkoholu.

Ne jemo prehitro

Bodimo pozorni, kako hitro jemo. Predvsem ne jejmo prehitro in hrano temeljito prežvečimo. Prehitro zaužita hrana v želodec vstopi slabo prežvečena, kar upočasni prebavo in poveča možnosti za zgago.

Izberimo lažje prebavljive jedi: manj masten del šunke ali pečenega piščanca, potico z manj nadeva, mehkeje kuhana jajca namesto trdo kuhanih, juhe in kuhano zelenjavo.

Gibanje po obroku

Latinski pregovor pravi: »Po jedi stoj ali naredi tisoč korakov.«

Izogibajmo se ležanju takoj po obroku, ker to poveča možnost zgage. Dolgotrajno sedenje upočasni prebavo. Pojdimo raje na kratek sprehod po kosilu ali večerji ali pa se lotimo lažjih opravil, da se telo razmiga.

Bodimo pozorni na živila, ki nam običajno povzročajo težave

Če imamo občutljiv želodec, refluks, žolčne težave ali intoleranco na določena živila, ne tvegajmo in ne uživajmo živil, ki nam dokazano povzročajo težave. Prazniki niso čas za eksperimentiranje.

Če imamo želodčni refluks (zatekanje želodčne kisline v usta), se izogibajmo citrusom, čokoladi in alkoholu. Če imamo žolčne kamne ali dobimo hitro »kepo« v želodcu, se izogibajmo mastnim jedem. Raje izberimo kuhano in mehko hrano, kadar imamo občutljiv želodec.

Prosto dostopna zdravila

Včasih se kljub dobrim namenom vseeno pregrešimo in posledično utrpimo »davek obilja«, ki se pokaže kot prebavne težave. Če so težave blage, si lahko pomagamo z zdravili brez recepta. Pomembno je, da ne kombiniramo več zdravil za isto težavo hkrati ter da vedno preberemo navodilo. Priporočenih odmerkov ne prekoračimo. Če se težave ne izboljšajo v 2 do 3 dneh, so kompleksnejše narave. Takrat poiščite strokovni nasvet (posvet s farmacevtom ali zdravnikom).

Zgaga in refluks

Kadar nas peče po požiralniku oziroma čutimo, kako se dviguje želodčna kislina, lahko uporabimo antacide (npr. Rupurut, Rutacid, Talcid). Ti hitro nevtralizirajo želodčno kislino in blažijo zgago.

Če imate pogoste težave z želodčno kislino, lahko pomaga kratkotrajna uporaba nizkega odmerka zaviralcev protonske črpalke (npr. Nolpaza Control).

Napihnjenost

Po mastnih jedeh, jajcih in kombinaciji več jedi se prebava pogosto upočasni, pojavi se napihnjenost. V takih primerih lahko pomaga simetikon (npr. SAB Simplex, Espumisan), ki zmanjša pline v črevesju in ublaži napihnjenost.

Kadar imamo občutek, da hrana “stoji v želodcu«, si lahko pomagamo z dodajanjem encimov za prebavo maščob in ogljikovih hidratov. Pomagajo tudi čaji za prebavo (kamilica, meta, komarček).

Proti krčem pomaga eterično olje navadne kumine ali raztopine več zelišč (npr. Iberogast).

Slabost

Naravna pomoč proti slabosti je ingver, ki ga v lekarni lahko dobimo v obliki tablet ali pastil. Na voljo je tudi zdravilo dimenhidrinat (npr. Dramina), ki se uporablja za preprečevanje slabosti in bruhanja.

Zaprtje

Zaprtje se pogosto pojavi po tem, ko pojemo več mastnih jedi, jedi z manj vlakninami in ko se premalo gibamo. Kadar blata nismo odvajali več kot 4 dni, si lahko pomagamo s svečkami (npr. Dulcolax, glicerinske svečke) ali z mehčalci blata, ki dobro učinkujejo, če jih zaužijemo z dovolj tekočine (npr. Portalak, ricinusovo olje, čaji z listi sene, Mucofalk, Novolax).

Driska

Driska je manj pogosta težava po praznikih, se pa lahko pojavi, ko je prisotna občutljivost na določena živila ali ko zaužijemo preveč mastne hrane. Takrat si pomagamo s probiotiki, ki vzdržujejo zdravo črevesno floro. Če so driske obilne, moramo poleg izgubljenih tekočin nadomeščati tudi elektrolite, da preprečimo dehidracijo. V lekarni lahko dobimo elektrolitske raztopine oziroma rehidracijske praške.

Velikonočni prazniki so veliko lepši, če jih preživimo brez prebavnih težav. Zmernost, primerna izbira hrane, uživanje dovolj tekočin in gibanje so ključni pri preprečevanju težav. S pravimi navadami bodo prazniki prijetni in sproščeni, brez nepotrebnega neugodja.