Na višjih ravneh izobraževanja med učitelji še vedno prevladujejo moški

V lanskem šolskem letu je bilo v vrtce vpisanih 82.412 vseh otrok v starosti od enega do pet let, kar je za 50 odstotkov več kot pred 20 leti oz. v šolskem letu 2004/05. Predšolsko vzgojo je izvajalo 986 vrtcev in njihovih enot, od tega 862 javnih in 124 zasebnih. Pretežna večina otrok je obiskovala javne vrtce, navaja statistični urad (Surs).

Otroci v Sloveniji vstopijo v osnovnošolsko izobraževanje v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2024/25 je bilo med prvošolci 12 odstotkov sedemletnikov. Delež slednjih, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil največji v zasavski statistični regiji (15,7 odstotka), najmanjši pa v pomurski (6,8 odstotka).

V srednješolsko izobraževanje je bilo lani vključenih 83.839 dijakov oz. za skoraj štiri odstotke več kot leto prej. Največ jih je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (47,1 odstotka), sledili so srednje splošno izobraževanje (35 odstotkov), srednje poklicno (16,3 odstotka) ter nižje poklicno izobraževanje (1,7 odstotka).

Ženske so prevladovale med dijaki srednjega splošnega izobraževanja (61,5 odstotka), moški pa med dijaki srednjega poklicnega izobraževanja (69,9 odstotka).

Med zaposlenimi v izobraževanju po skupnem deležu prevladujejo ženske. Največ jih je bilo v predšolski vzgoji, 97,3 odstotka. Delež moških je bil po drugi strani največji v višješolskem in visokošolskem izobraževanju (52 odstotkov). Edino na tej ravni je bilo torej med zaposlenimi po navedbah Sursa več moških kot žensk.

Javni izdatki za formalno izobraževanje so v letu 2024 znašali 3,47 milijarde evrov, njihov delež v BDP pa je znašal 5,15 odstotka, kar je bilo za 0,02 odstotne točke več kot predlani. Največji delež navedenega zneska je bil namenjen osnovnošolskemu izobraževanju.

Generalna skupščina Združenih narodov je 24. januar razglasila za mednarodni dan izobraževanja leta 2018. Tako je želela izpostaviti pomen izobraževanja kot temeljne človekove pravice ter osrednjega dejavnika za doseganje trajnostnega razvoja.