2 hours ago
16
Kljub januarskemu dvigu minimalne plače in lanski uvedbi zimskega regresa
potrošnja v Sloveniji upada. Prihodki v trgovini na drobno so se v začetku leta
2026 občutno znižali, najbolj izrazito prav v segmentu živil. Potrošniki ravnajo bolj preudarno, pogosteje tehtajo razmerje med ceno in kakovostjo, vse več nakupov pa se seli v sosednje države. To je zaskrbljujoč signal, da zgolj pritisk na rast plač ne bo zadostoval za obnovo kupne moči gospodinjstev.
V takšnih razmerah je predlog interventnega zakona, ki so ga minuli teden vložile
stranke tako imenovanega tretjega bloka, pravočasen odziv. Prinaša konkretne
razbremenitve za prebivalstvo in ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva. »V negotovih geopolitičnih razmerah, ko se soočamo z rastjo cen
energentov, transporta, surovin in mineralnih gnojil, potrebujemo hitre in
konkretne odzive. Na TZS zato podpiramo predlog zakona za razvoj Slovenije,«
poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Med ključnimi ukrepi podpiramo sistemsko znižanje DDV na osnovna živila s
sedanjih 9,5 odstotka na 5 odstotkov. Odliv kupne moči v tujino namreč ni več
omejen le na območja ob italijanski meji, temveč postaja vseslovenski problem.
Italija, Hrvaška in Madžarska za nekatera osnovna živila že uporabljajo 5-odstotno
stopnjo DDV, Avstrija pa bo z junijem 2026 uvedla 4,9-odstotno stopnjo. Dokler
slovenska stopnja ostaja višja, izgubljajo domači trgovci, njihovi dobavitelji in
državni proračun.
V javnosti so se sicer pojavili očitki, da bi se znižanje DDV prelilo v višje marže
trgovcev in ne v nižje maloprodajne cene. Na TZS poudarjamo, da je slovenski trg
živil izrazito konkurenčen, med trgovskimi verigami poteka stalna cenovna tekma,
v kateri si nihče ne more privoščiti, da bi davčno razbremenitev zadržal zase. Prvi,
ki bo cene znižal, bo pridobil tržni delež. Konkurenca je zato najmočnejši
mehanizem, ki zagotavlja, da ukrep doseže potrošnike. »Dodatno varnost
zagotavljajo obstoječi regulatorni mehanizmi, kot sta popis zalog ob spremembi
davčne stopnje in sistem davčnih blagajn, ki omogočata učinkovit nadzor nad
prenosom sprememb DDV v maloprodajne cene,« pojasnjuje izvršna direktorica
TZS Mija Lapornik.
Drugi sklop predloga naslavlja stroške dela. Na TZS že vrsto let opozarjamo, da
realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti. Letos naj bi bil ta
razkorak še posebej izrazit: napovedani 4-odstotni rasti plač sledi zgolj 2-odstotna
rast produktivnosti. Gre za dolgoročen vzorec, ki slabi konkurenčnost gospodarstva in odvrača investicije. Ukrepi za razbremenitev dela so zato nujni za ohranjanje
delovnih mest in krepitev privlačnosti Slovenije kot poslovnega okolja, poudarja
predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Predlog zakona prinaša tudi zmanjšanje administrativnih bremen ter večjo
stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja. To so pogoji, v katerih se lahko
gospodarstvo okrepi, ustvarjajo se nova delovna mesta in odpirajo možnosti za
nove investicije. V takšnem okolju postane mogoč tudi učinkovit socialni dialog, ki
vodi do dolgoročno vzdržnih rešitev za gospodarsko in družbeno blaginjo Slovenije.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
English (US)