Na tokratnem posvetu o šolski reformi po besedah Škrinjar udeleženci za uvedbo pripravljalnic

Na tokratnem posvetu o šolski reformi so bili v središču delo z nadarjenimi, delo z otroki s posebnimi potrebami in vključevanje otrok priseljencev. Po besedah Mojce Škrinjar z ministrstva so se udeleženci strinjali s pripravljalnicami, o njihovi izvedbi pa so bili različnih mnenj, soglašali so tudi, da nadarjeni potrebujejo drugačen način dela.

V izhodišču tretjega posveta ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino o reformi vzgoje in izobraževanja je bil optimalen razvoj vsakega otroka s poudarkom na nadarjenih, otrocih s posebnimi potrebami ter vključevanju otrok priseljencev. Kot je v izjavi za medije dejala državna sekretarka na ministrstvu Škrinjar, nadarjenost ni enaka uspešnosti v šoli, vidna pa je tako v šoli kot zunaj nje. Iz včerajšnje razprave po njenih besedah izhaja tudi, da delo z nadarjenimi zahteva dodatno znanje in kompetence učiteljev, kar pomeni, da bi jih “morali dodatno izobraževati, lahko tudi s sistemom mikrodokazil”. Prav tako je treba razviti sistem spodbujanja nadarjenosti v šoli in zunaj nje, zato je treba povezati šolo in njeno okolico, je dodala. Razpravi so se po njenih besedah pridružili tudi dijaki, ki so poudarili, da jim je treba pustiti njihovo nadarjenost oziroma jim omogočiti, da jo bodo lahko unovčili. Škrinjar je pojasnila, da nadarjenim v šoli ne bi naložili dodatnega dela, saj da ti potrebujejo predvsem drugačen način dela. Na področju prepoznavanja in podpore učencem s posebnimi potrebami je po besedah člana strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja Boruta Stojilkovića, sicer ravnatelja Osnoven šole Gornji Grad, pozitivno, da imamo v sistemu podpore različne strokovne profile, veliko državno financiranje in možnost spremljevalcev. “Podporo pa moramo bolj povezati z realnimi potrebami posameznega otroka. Odločitev o usmeritvi mora temeljiti na strokovni presoji in ne sme biti odvisna od pritiskov staršev ali morebiti celo plačljivih storitev,” je izpostavil. Kot je dodal, morajo biti postopki hitrejši, učinek odločbe pa “jasno viden tudi v praksi”. Po Stojilkovićevih besedah so se strinjali, da je potrebna razbremenitev razrednikov administrativnih nalog ter učinkovitejša podpora razrednim in predmetnim učiteljem tudi v srednji šoli. Opozoril je še, da je treba preprečiti neupravičeno pridobivanje pravic sistema. “Bistvo ni v številu odločb in urah dodatne strokovne pomoči, ampak v tem, ali otrok zaradi njih dejansko napreduje tako, da odločbe naposled ne bo več potreboval,” je dejal. Glede vključevanja otrok priseljencev pa so bila mnenja po besedah Stojilkovića različna in bo potreben “dodaten razmislek o kazalnikih učinkovitosti, denimo o možnostih inkluzije”. Kot je dejal, se integracija v šolski sistem izvaja že pri pouku, možna pa je tudi v obliki usmerjenih pripravljalnic. Škrinjar je ob tem dejala, da so bila mnenja različna glede izvedbe pripravljalnic, da pa “gre vse v smeri pripravljalnic”. Te bi bile torej pogoj za vključitev v redni pouk, pri čemer pa je Škrinjar poudarila, da je treba otroke vključevati v redni pouk, takoj ko se naučijo jezika. “Če ne razume jezika, je otroku onemogočeno enakovredno pridobivanje znanja. Mi želimo, da ima enake možnosti za pridobivanje znanja, enake možnosti pa ima samo takrat, ko obvlada jezik,” je prepričana. Mlajši otroci, ki se jezika učijo hitreje, bi se tako po njenih besedah lahko tudi hitreje vključili v redni pouk, o čemer bi presojali učitelji. Poleg jezika bi se v pripravljalnicah učili tudi kulture in zgodovine Slovenije, ideja je, da bi bila vključena tudi športna vzgoja, prav tako pa razmišljajo o tem, da bi se otroci iz pripravljalnic vključevali v redne dejavnosti šole, kot so denimo športni dnevi, in tako preživeli čas z govorci slovenščine, je še pojasnila Škrinjar.