Na tiho 5. postno nedeljo je potekal križev pot iz Žej na Sveto Trojico.

Molitev križevega pota vernikom pomaga, da v duhu spremljajo Jezusa od Pilatove hiše do Golgote. Pri molitvi se verniki v mislih ustavijo pri vsaki od postaj. Molitev vsake od postaj se začne z verzom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.« Zatem sledi branje premišljevalne molitve, ki je vsako leto drugačna. Lepota molitve je ravno v odkrivanju novih in novih poudarkov. Molitev križevega pota je najbolj v navadi v postnem času, še zlasti na veliki petek, ki predstavlja obletnico Jezusove smrti.

Letošnji križev pot je napisal dr. Primož Krešič, župnik v Koprski stolnici, znani po novih orglah, ki smo jih videli, kako so jih pripeljali in obnovljene postavili v cerkev. Narava je letos poskrbela, da je romarje pričakala zelena in cvetoča pokrajina. Tako je križev pot potekal v poglobljenih mislih, podoživljanju trpljenja Jezusa, ki so ga po mučenju, zasramovanju in nošenju križa nazadnje pribili nanj, kjer je tudi umrl za nas.

V nedeljo, 22. marca 2026, na 5. postno nedeljo – tiho nedeljo – smo imeli dekanijski križev pot Dekanije Domžale, ki je rimskokatoliška dekanija in spada pod okrilje Škofije Ljubljana. Dekanijo sestavlja 18 župnij iz Domžal in okolice: Blagovica, Brdo, Češnjice, Dob, Domžale, Ihan, Jarše, Krašnja, Mengeš, Moravče, Peče, Radomlje, Rova, Šentožbolt, Trzin, Vir, Vrhpolje in Zlato Polje.

Na peto postno tiho nedeljo se je v Žejah pri Sveti Trojici zbrala velika množica vernikov iz vseh župnij Dekanije Domžale, med njimi tudi odrasli domžalski skavti, ki so prav tako kot verniki iz drugih župnij prebrali postaje križevega pota ter nosili križ od postaje do postaje.

Letošnji dekanijski križev pot je vodil Jure Ferlež, župnik Župnije Dob, kamor spada tudi župnijska cerkev, posvečena Sveti Trojici na vrhu hriba Sveta Trojica, ki se dviga 530 m nad dolino. Križev pot je, kot vsako leto, potekal od vasi Žeje, kjer je prva postaja, in se po dobrem kilometru s trinajstimi postajami končal s štirinajsto postajo ter sklepno besedo v prenovljeni cerkvi Svete Trojice.

Pomagala sta mu župnik Gregor Luštrek iz Brda in Krašnje ter župnik Župnije Vir Vito Urbanija. Dekanijski križev pot prebirajo po en faran iz župnij Dekanije Domžale. Prav tako se nosi velik lesen križ od postaje do postaje. Po prebranem odlomku križevega pota posamezne postaje se križ ob molitvi rožnega venca nese od postaje do postaje.

Letos se nas je zbralo nekaj sto faranov Dekanije Domžale in okoliških župnij, ki smo v premišljevanju Jezusovega trpljenja z molitvijo in pesmijo šli za križem. Cerkev na Sveti Trojici je bila postavljena pred več kot 350 leti kot kužno znamenje, da bi varovala tako Kamniško kot tudi Domžalsko dolino. Postavljena je tako, da se jo vidi od vsepovsod, na hribu, kot znamenje Božjega varstva, in posvečena tako kot vsa kužna znamenja Sveti Trojici. Pred nekaj leti je bila temeljito obnovljena in je ponos kraja, župnije in dekanije.

Postni čas nas še posebej vabi k spreobrnjenju in pokori ter premišljevanju Jezusovega trpljenja. Slednjega se najbolj dotaknemo ob molitvi križevega pota – posamično, sploh pa v skupni molitvi, ko nosimo križ od ene postaje do druge. Iz vsake udeležene župnije Dekanije Domžale je po en faran prebral besedilo posamezne postaje Jezusovega trpljenja ter nosil križ od ene do druge postaje.

Molitev križevega pota nas je okrepila, saj ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Premišljujemo pot, ki jo je prehodil Jezus od izročitve Pilatu do njegovega groba. Ob tem v svoje molitvene prošnje vključujemo aktualne težave in bremena, ki nas pestijo, s tem pa naš »križ« lažje osmislimo ter vztrajamo na poti.