Na smrt filmske ikone Brigitte Bardot tudi odzivi več politikov

Kot so še zapisali, je igralka “pripomogla k temu, da je Saint-Tropez zaslovel po vsem svetu” in je del “kolektivnega spomina Saint-Tropeza, ki ga je potrebno ohraniti”. Po pisanju spletnega portala The Guardian je Bardot kot otrok v mestu preživljala počitnice ter kasneje posnela film Bog je ustvaril žensko.

Le Pen je na družbenih omrežjih zapisala, da je bila Bardot “izjemna zaradi svojega talenta, poguma, odkritosti in lepote”. “Bila je neverjetno francoska,” je dejala in dodala: “Svobodna, neukrotljiva, celovita. Zelo jo bomo pogrešali.” Bardot je aktivno podpirala Le Pen kot predsedniško kandidatko v letih 2012 in 2017.

Vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor Jordan Bardella pa je po pisanju Guardiana zapisal: “Brigitte Bardot je bila ženska srca, prepričanja in značaja. Kot goreča patriotka, predana živalim, ki jih je varovala vse življenje, je poosebljala celotno francosko obdobje, predvsem pa idejo o pogumu in svobodi.”

Poklonil se ji je tudi podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini, ki jo je označil za “večno zvezdo, predvsem pa žensko, ki je bila svobodna, nekonformistična, protagonistka pogumnih bitk v obrambo naših tradicij”.

Italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli pa je zapisal: “Brigitte Bardot ni bila le ena od velikih protagonistk svetovnega filma, ampak tudi izjemna zagovornica temeljnih svoboščin zahodnega sveta.” Dodal je, da je odločno zagovarjala svojo vizijo kulturnih in družbenih vrednot.

V Parizu rojena igralka, ki je zaigrala v približno 50 filmih, je tik pred dopolnjenim 40. letom starosti leta 1973 opustila igralsko kariero, zaživela zunaj okvirjev zvezdništva in se posvetila boju za pravice živali.

Poznana je bila tudi po ostrem jeziku, brezkompromisnih izjavah in kritikah družbenih pojavov, kot so imigracija, odnosi med etničnimi skupinami in vpliv islama v Franciji. Večkrat je bila tudi pravnomočno obsojena zaradi podpihovanja etničnega sovraštva in rasizma s svojimi izjavami.

Leta 1997 se je denimo zavzela proti ritualnemu zakolu ovac na praznik kurban bajram, rekoč, da ta praksa “omadežuje francosko zemljo”. Sama je po pisanju francoske tiskovne agencija AFP sicer trdila, da so jo neupravičeno označili za podpornico skrajne desnice, ki nasprotuje priseljevanju.

“Nikoli nisem nikogar pozivala k rasizmu in mislim, da ne spodbujam nobenega rasnega sovraštva,” je zapisala v svoji knjigi Larmes de Combat iz leta 2018.

Leta 2018 je po pisanju AFP za časopis Le Monde povedala, da so bile njene izjave napačno razumljene in da je “preprosto zahtevala, da se živali omami”, da se jim prihrani trpljenje.

Bila je kritična tudi do gibanja #jaztudi ter bila žaljiva do gejev in transseksualcev, še piše AFP.