Na Slovenskem inženirskem dnevu o pristopih za razogljičenje v gradbenem sektorju

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je ob današnjem svetovnem dnevu inženirstva na Brdu pri Kranju pripravila Slovenski inženirski dan s konferenco Razogljičimo grajeno okolje. Na konferenci predstavljajo ukrepe pri gradnjah za zmanjšanje vplivov na okolje, v luči aktualnega dogajanja pa so opozorili tudi, da so vojne velik nasprotnik trajnosti.

Celodnevne strokovne konference se v živo in na daljavo udeležuje več kot 1000 inženirjev. Več kot 20 predavateljev predstavlja nova dognanja na področjih razogljičenja, pridobivanja energije iz vode, možnostih podzemnega skladiščenja ogljikovega dioksida, krožnega gospodarstva, rabe geotermalne energije ter novosti iz predlogov uredb o odpadkih, ki nastajajo pri gradnji.

Kot je povedal predsednik IZS Črtomir Remec, je današnji dan priložnost za izobraževanje o inovativnih rešitvah, ki lahko preoblikujejo gradbeni sektor v trajnostno dejavnost. Pojasnil je, da lahko dober projektant s pravilnimi rešitvami prihrani veliko tako pri materialu kot pri energiji, ki jo skozi celotno življenjsko dobo porabi neka stavba. Izjemnega pomena pa je tudi obnova obstoječe infrastrukture, namesto rušenja in gradnje nove.

Udeležence je nagovoril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je opozoril na velike podnebne izzive. Zato potrebujemo premišljene, jasne in odločne usmeritve, ki nas bodo vodile pri iskanju rešitev za okolje in gospodarstvo.

Zahvalil se je inženirski zbornici za pobudo, da se pripravijo smernice za gradnjo podnebno odpornih objektov. “Pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor spodbujamo, da izkoristi ponujeno roko in sodelovanje ter da v zvezi s tem res naredimo korak naprej,” je dejal Kumer.

Dodal je, da je treba velik korak v smeri trajnosti narediti tudi na področju odpadkov, ki naj ne bodo več breme, temveč vir. Pojasnil je, da Slovenija letno ustvari več kot 8,5 milijona ton gradbenih odpadkov, kar je tri četrtine vseh odpadkov. Večina se jih uporabi za zasipavanje in konča v procesih, kjer se ne doseže njihovega polnega potenciala. “To se bo in se mora v prihodnosti spremeniti,” je izpostavil.

“Strožja pravila za gradbene odpadke bodo zmanjšala administrativne ovire in omogočila njihovo večjo in kakovostnejšo ponovno uporabo v gradbeništvu. Jasna merila za prenehanje statusa odpadka bodo ustvarila pravno varnost in odprla trg sekundarnih surovin. S sistemskimi ukrepi bomo poskrbeli, da bo že v fazi projektiranja stavb in infrastrukturnih objektov narejen načrt za zmanjšanje odpadkov in ponovno uporabo materialov,” je navedel minister. Napovedal je tudi, da bo bodo trajnostno naravnani javni razpisi dajali prednost recikliranim materialom in trajnostnim rešitvam, kar bo ustvarilo priložnosti za trajnostne poslovne modele.

Remec je opozoril, da je stopnja recikliranja gradbenega materiala v Sloveniji zelo nizka. “Težavo imamo že z odvozom izkopanega materiala z gradbišč, ker nimamo primernih deponij,” je pojasnil. Zato se mu zdi ključno, da se pregleda, kaj je možno ponovno uporabiti na drugi lokaciji ali pa v sežigu odpadkov.

Remec je v luči aktualnih geopolitičnih razmer opozoril tudi, da je današnji poziv Razogljičimo grajeno okolje! tudi kot poziv k miru. “Kaj nam pomaga razogljičenje, če vojne rušijo vso infrastrukturo. Ogromno orožja in municije se porabi, sprosti se nenormalno veliko energije in vsa ta energija obremenjuje naš planet. Če želimo trajnost, moramo ustaviti vojne in graditi zmerno, to kar res potrebujemo,” je izpostavil.

V gradbeništvu, denimo že pri proizvodnji jekla in cementa, so namreč zmožnosti zmanjševanja porabe energije precej omejene. “Inženirji delamo znotraj možnega in znanost nam zaenkrat ne ponuja idealnih rešitev,” je dejal, prepričan, da bo za globalno razogljičenje družbe potrebna revolucionarna rešitev.

O tej problematiki je spregovoril tudi Andrej Senegačnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Opozoril je, da se globalna poraba energije zaradi rasti prebivalstva in življenjskega standarda stalno povečuje. Leta 1973 je bila globalna poraba primarne energije 254 eksajoulov, delež obnovljivih virov energije (OVE) pa je bil z naslova biomase in hidro energije 12-odstoten. Leta 2023 je bila globalna poraba 620 eksajoulov, delež OVE pa kljub obsežnim investicijam le 15-odstoten.

Senegačnik je pojasnil, da je obnovljive energije v okolju praktično neskončno, vendar smo tehnološko še vedno na takšni stopnji razvitosti, da je ne uspemo ustrezno zajeti in skladiščiti. Poleg tega velja, da je trenutno razogličevanje v glavnem omejeno na proizvodnjo elektrike, za druge energijsko intenzivne sektorje, kot je na primer proizvodnja gradbenega materiala in kovin, pa še ni ustreznih rešitev.

Zato bi bili trenutno dejansko učinkoviti le ukrepi za zmanjšanje porabe, kar je povezano z bolj skromnim življenjem in izdelovanjem trajnih naprav, vendar je to v nasprotju s konceptom gospodarske rasti. “Tega problema tehniki ne morem rešiti, ampak je potreben nov model družbe,” je izpostavil.