Na posvetu pozivi k ohranjanju mednarodnega prava

EU se je znašla v eksistenčni stiski, medtem ko je svet v eni od svojih tranzicij, je na posvetu v organizaciji Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani opozoril nekdanji predsednik republike Danilo Türk.

V takih razmerah je po njegovih besedah bistveno najprej dobro razumeti stvari in podati “pravilno diagnozo stanja sveta”. “Vprašanje je, ali so vodilne sile sveta sposobne upravljati multipolarnost, da zagotovijo globalno stabilnost,” je dejal. Kaže se potreba po novem ravnotežju globalnih sil, pri čemer je zelo zaskrbljujoče, da EU ni in očitno tudi ne postaja ena od teh sil, je povedal.

Eden od razlogov za to je po njegovem mnenju notranja nemoč EU, ki jo gre pripisati tudi temu, da kot eno od rešitev za težave vidi pospešeno oboroževanje. “EU se v tej svoji paralizi, v tem svojem srečanju s tokom zgodovine zateka k oboroževanju,” je dejal. To ni brez tveganja za razmere v EU, saj se na račun rasti njenega gospodarstva kot celote zapostavlja konvergenco.

Vse večje število geopolitičnih pretresov ustvarja vtis, da je mednarodno pravo na poti izumrtja, a je prav zato bistveno, da še naprej delamo vse za njegovo ohranitev, je na okrogli mizi v okviru posveta poudaril politolog Milan Brglez s fakultete za družbene vede. “Pravila, ki skušajo iti mimo njega, moramo delegitimizirati,” je pozval.

Pravnik in politolog Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja je poudaril, da je mednarodno pravo vzpone in padce doživljalo od nekdaj, so pa trenutne razmere zanj nedvomno še posebej zahtevne. Kritičen je bil do vodstva EU, ki ga po njegovih besedah ne sestavljajo voditelji, sposobni oblikovati dolgoročne strategije. Najbolj ga skrbi, da so iz strateških vprašanj izpadle teme, kot je trajnostni razvoj.

Na to je opozoril tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede Matjaž Nahtigal. EU je po njegovih besedah vodilna na področju trajnostnega razvoja, kar bi morala bolje izkoristiti. Pozval je k oblikovanju novega razvojnega modela na globalni ravni.

Sociolog in politolog Rudi Rizman je opozoril na ponavljanje vzorcev politike iz 30. let prejšnjega stoletja in iz prejšnjih vojn, pri čemer je bil posebej kritičen do ravnanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. “Dejstvo je, da živimo v času avtoritarnih voditeljev. V zgodovini še nismo zabeležili takšnega množičnega upada demokracije, kot smo mu priča danes,” je dejal.

O položaju EU v zaostrenih geopolitičnih razmerah so razpravljali tudi na drugi okrogli mizi. Ekonomist in nekdanji direktor SID banke Sibil Svilan je izpostavil, da EU nima več niti razvojne vizije niti strateškega pristopa. Konkurenčnost vse bolj določajo drugi veliki igralci, zato Evropa po njegovih besedah potrebuje radikalne spremembe, “mojstrski rez”.

Med temi velikimi igralci prednjači Kitajska, ki je ni mogoče ustaviti, je ocenila Andreja Jaklič s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. EU to le opazuje, pa še to prepočasi. “Evropa si je želela postati inovacijska in zelena sila, Kitajska pa to zdaj dejansko je,” je dejala.

Po mnenju ekonomista z ljubljanske ekonomske fakultete Bogomirja Kovača Evropa ni na razpotju, temveč na brezpotju. Kot enega glavnih razlogov za takšno stanje je navedel širitveni postopek, ki je razširil in poglobil institucionalne razlike med članicami. “EU danes nima temeljnih pogojev, da bi se skušala rešiti iz institucionalne krize,” je povedal.

Akademija in fakulteta sta posvet pripravili v sodelovanju s Klubom nekdanjih slovenskih veleposlanikov in Slovenskim društvom za mednarodne odnose.