Na posvetu osvetlili izzive na področju zmanjševanja odpadne hrane v različnih okoljih

Reševanju izzivov zmanjševanja količin odpadne hrane v različnih okoljih se moramo posvečati v večji meri in ob boljšem povezovanju z različnimi deležniki, je bil eden od poudarkov posveta ob današnjem slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Sodelujoči so pozvali tudi k sistemski ureditvi poročanje o količinah odpadne hrane v posameznih sektorjih.

Na posvetu Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki je potekal v organizaciji ministrstev za kmetijstvo in okolje ter društva Ekologi brez meja, so sodelujoči osvetlili številne izzive na področju zmanjšanja izgub hrane in odpadne hrane v različnih okoljih. Med drugim so se posvetili področju prerazporejanja in doniranja presežkov hrane v Sloveniji, ukrepom za manj odpadne in več trajnostne hrane v restavracijah ter turizmu in gospodinjstvih.

Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Ervin Kosi, ima doniranje in prerazporejanje hrane dve pomembni nalogi – preprečevanje nastajanja odpadne hrane in pomoč ranljivim skupinam oz. reševanje socialnih stisk. Želja pa je, da bi se s hrano ravnalo v celotni verigi na način, da se najprej preprečuje nastanek presežkov hrane. Ko se ti pojavijo, pa je najboljša rešitev, da se prerazporedijo za prehrano ljudi, šele nato v predelavo novih prehranskih izdelkov ali preusmerjanje za prehrano živali.

Po podatkih ministrstva se letno s pomočjo okoli 350 prostovoljcev prerazporedi več kot 2000 ton hrane, ki jo donira približno 130 trgovin okoli 12.000 osebam. Sodelujoči donatorji in posredniki so pri tem opozorili na omejenost količin donirane hrane, zaradi česar ne morejo odgovoriti na vse prošnje za pomoč. Ob tem so se zavzeli tudi za uvedbo sistemske kadrovske rešitve, ki bo omogočila bolj učinkovito prerazporejanje večjih količin donirane hrane in pripomogla k zmanjševanju količine užitne hrane, ki konča med odpadki.

Izzive z nastajanjem odpadne hrane v gostinstvu pa so predstavili v društvu Ekologi brez meja. Kot je pojasnila predstavnica društva Katja Sreš, so v lanskem letu v okviru projekta Krožnik 12.3 v treh sodelujočih restavracijah analizirali odpadno hrano. “Izkazalo se je, da lahko že samo merjenje odpadne hrane prispeva k temu, da povečamo zavedanje in zmanjšamo količine odpadkov,” je dejala in pri tem opozorila na problem pomanjkanje strateškega razmisleka o tem, kako se lotevati težav z odpadno hrano v gostinskem sektorju. V društvu se ob tem zavzemajo tudi za poenotenje metodologije spremljanja količin odpadne hrane na ravni države.

Da bi bilo treba poenotiti metodologijo merjenja, na podlagi katere bi tudi lažje ugotavljali razloge za nastanek odpadne hrane, pa je poudaril tudi Emil Juvan iz Fakulteta za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem.

Na pomembnost zbiranja podatkov glede ustvarjenih zavržkov hrane in natančnega načrtovanja priprave obrokov so opozorili tudi predstavniki restavracij – Luka Jezeršek iz Jezeršek gostinstvo, Uroš Štefelin iz Hiše Linhart TBA in Matija Blažič iz Hotela Ribno Bled. Kar zadeva zagotavljanja trajnostne ponudbe hrane, pa so predstavniki restavracij opozorili na izzive s kontinuiranim zagotavljanjem izdelkov s strani lokalnih dobaviteljev.

Darja Meglič z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je predstavila prizadevanja pristojnih za zmanjšanje odpadne hrane v gospodinjstvih. Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, sta sortirna analiza bioloških odpadkov in izpolnjevanje kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane v gospodinjstvih.

“Zadnja sortirna analiza, ki smo jo izvedli konec lanske jeseni na sedmih območjih v podravski regiji, opozarja na zaskrbljujoč trend, saj je pokazala, da je med odpadno hrano vse več užitne hrane. Delež odpadne hrane med biološkimi odpadki se je povečal na 28,6 odstotka, kar je tri odstotne točke več kot v analizi, izvedeni pred tremi leti. Tri četrtine odpadne hrane predstavljajo neužitni del, izstopa pa porast užitnega dela odpadne hrane, ki se je povečal za osem odstotnih točk in zdaj predstavlja 24,4 odstotka odpadne hrane med biološkimi odpadki,” je predstavila rezultate.

Ministrstvo je v okviru projekta Life IP Care4Climate v sodelovanju z Ekošolo v okviru današnjega dogodka podelilo tudi nagrade sodelujočim na natečaju za šole Stran pa ne bomo metal’!, v katerem so osnovnošolci iskali načine za zmanjšanje količin odpadne hrane v šoli in doma. V natečaju je sodelovalo 30 šol z več kot 100 različnimi izdelki, v katerih so po navedbah organizatorjev natečaja predstavili številne ustvarjalne in uporabne ideje za zmanjševanje količine odpadne hrane.