Na posvetu izpostavili prepletenost prometne z drugimi politikami

Prometna politika je del sklopa politik, ki so medsebojno močno povezane, zato je za optimalno organizacijo prostora potrebno medresorsko sodelovanje, je bilo mogoče slišati na posvetu ob svetovnem dnevu trajnostne mobilnosti. Ob tem so predstavili številne projekte, s katerimi želijo krepiti trajnostne oblike prometa.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je ob današnjem drugem svetovnem dnevu trajnostnega prometa v Ljubljani organiziralo strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki izmenjali znanja in izkušnje na področju trajnostne mobilnosti, prometnih koridorjev in večmodalnih vozlišč.

Kot je ob robu posveta za STA pojasnil direktor direktorata za prometno politiko Darko Trajanov, so na današnji dan želeli izpostaviti dejstvo, da je prometna politika del sklopa drugih politik, ki medsebojno močno vplivajo druga na drugo.

“Na današnjem dogodku je bilo predstavljeno ravno to, kako zlasti prostorska politika, politika rabe prostora, organizacija dejavnosti v prostoru vpliva na prometne potrebe, na povpraševanje po prometu in kaj se da narediti s skupnim medresorskim sodelovanjem pri oblikovanju teh politik,” je dejal Trajanov.

V okviru posveta so deležniki predstavili številne projekte, s katerimi želijo krepiti in spodbujati trajnostne oblike mobilnosti.

Eden takšnih projektov je tudi LIFE Care4Climate, ki ga sestavlja šest stebrov, tudi steber trajnostna mobilnost, ki ga koordinira direktorat za prometno politiko. “Skozi sistemske rešitve smo pripravili ogromno strokovnih podlag, poglobljenih analiz, usmeritev, smernic, priročnikov, s katerimi želimo vplivati na to, da se na sistemski ravni nekako rešuje problematika celostnega prometnega načrtovanja,” je za STA dejala Pia Primec z direktorata za prometno politiko.

Kot je pojasnila, bi bil ključni rezultat s tega segmenta to, da se te smernice uporablja pri pripravi prometnih strategij na občinski in regionalni ravni.

Staša Kraljič, prav tako z direktorata za prometno politiko, je predstavila mobilnostni strateški načrt, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Gre za dokument, ki analizira dostopnost lokacije oziroma ustanove in identificira izzive in priložnosti, ki jih določena ustanova lahko postopa, je dejala.

“Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi s tem postati tudi referenčna institucija na področju vzpostavitve in izvajanja mobilnostnega načrta. Kot delodajalec želimo tako za zaposlene kot obiskovalce postaviti boljše pogoje za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti za prihod na delo,” je pojasnila.

Janez Nared z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je predstavil projekt celostnega razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih. Kot je pojasnil, projekt obravnava prometno načrtovanje ob upoštevanju zelo razpršene slovenske poselitve.

“Osnovna ideja projekta je, da bi ob vseh morebitnih bolj masovnih gradnjah poskušali zgoščati poselitev ob prometnih koridorjih oziroma ob tako imenovanih vozliščih, to je v kilometrskem pasu od železniških postaj, kjer lahko zagotovimo učinkovit javni potniški promet, znotraj samega vozlišča pa raznovrstne storitve, prijetno okolje za bivanje, zelene površine in na splošno infrastrukturo, ki bi spodbujala aktivne oblike mobilnosti, to sta predvsem hoja in kolesarjenje,” je dejal.

Alma Zavodnik Lamovšek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je medtem predstavila projekt izdelave modela kolesarskih povezav po namenu uporabe in glede na tipe uporabnikov. Eden izmed teh so tudi vsakodnevni kolesarji in v okviru projekta iščejo možnosti kako ljudi spodbuditi in jim omogočiti, da bodo lahko vsakodnevno kolesarili v službe, na delo, v šole tudi na nekoliko daljše razdalje.

V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza, na kateri so sogovorci med drugim razpravljali o tem, da je razvoj prostora, poselitve in storitev v prostoru v preteklih desetletjih vplival tudi na promet. “Zelo hitro se je pokazalo, da je pomembno usklajevati prostorsko načrtovanje in prometno načrtovanje v smislu zmanjševanja potreb po potovanju in olajšanju dostopnosti storitev, delovnih mest,” je po koncu razprave ocenil moderator in vodja projektov na Inštitutu za politike prostora – IPoP Aidan Cerar.

Izpostavili so tudi priložnosti pri vzgoji mlajše generacije, saj veliko število otrok v šolo potuje z avtomobilom.