Na Pelješcu opazili nenavadno žival, ki so jo mnogi zamenjali za kačo

Dopustnica v kampu v Vignju na Pelješcu je na svoji parceli letos opazila dolgega plazilca, ki je na prvi pogled močno spominjal na kačo. Fotografije je objavila v Facebook skupini in vprašala, ali kdo prepozna vrsto. Odgovori so bili skoraj enotni: najverjetneje gre za blavorja oziroma žoltoplaza, velikega breznogega kuščarja, ki za človeka ni strupen.

Takšno srečanje na jadranski obali ni nenavadno. Blavor oziroma Pseudopus apodus je razširjen v delu južne Evrope, zahodna podvrsta pa sega tudi na območje Hrvaške. Čeprav po obliki telesa spominja na kačo, zoološko sodi med kuščarje.

Pseudopus apodus

Videti je kot velika kača, vendar ima značilnosti kuščarja

Blavor lahko doseže več kot meter dolžine, zato ga človek med travo ali kamenjem zelo hitro zamenja za kačo. Njegovo podolgovato telo je skoraj povsem brez vidnih nog, vendar ima več lastnosti, po katerih ga je mogoče ločiti od kač.

Med značilnimi znaki so premične veke in zunanje ušesne odprtine, ki jih kače nimajo. Ob straneh telesa ima tudi izrazito vzdolžno kožno gubo. Zadnje noge so pri tej vrsti zmanjšane na komaj opazne ostanke.

Prav glava je pogosto tista, zaradi katere opazovalec ob nekoliko boljšem pogledu posumi, da pred seboj nima običajne kače.

Pod objavo iz Vignja je več uporabnikov zapisalo podobno. “To sploh ni kača. Je žoltoplaz, vrsta kuščarja brez nog,” je komentiral eden od njih, drugi pa so uporabljali predvsem hrvaško ime blavor.

Na parceli je lahko celo dobrodošel gost

Zanimiv del razprave ni bil strah pred živaljo, temveč precej naklonjen odnos ljudi, ki jo že poznajo. Nekateri so lastnici svetovali, naj jo preprosto pusti pri miru. Ena od uporabnic je zapisala, da ji je nastavila vodo, saj je bilo vprašanje, ali je žival v poletni vročini žejna.

Takšna gesta je razumljiva, vendar divjih živali praviloma ni treba privabljati ali hraniti. Najboljša pomoč je pogosto že to, da jim pustimo možnost umika in jih ne preganjamo.

Blavor se prehranjuje z različnimi manjšimi živalmi. Med njegovim plenom so žuželke, polži in polži brez hišice, členonožci, pa tudi manjši sesalci. Prav polži so lahko pomemben del njegove prehrane. Zaradi tega ga vrtičkarji in lastniki parcel pogosto obravnavajo kot koristnega obiskovalca.

Slovenci in kampiranje

Zakaj jih na Jadranu srečujemo okoli hiš in kampov?

Blavorju ustrezajo suha, odprta območja z grmovjem, travniki, kamnitimi predeli ter mesti, kjer se izmenjujeta sonce in senca. Takšne razmere so na številnih delih dalmatinske obale zelo običajne.

Kampi mu lahko ponudijo še dodatna skrivališča. Kamniti zidovi, kupi lesa, gosto rastlinje in mirni robovi parcel so za plazilce uporabna zatočišča, bližina ljudi pa pomeni tudi prisotnost žuželk in drugih potencialnih virov hrane.

Zato prihod blavorja na kamping parcelo sam po sebi ni znak, da je z območjem nekaj narobe.

Če ga zagledamo, ga je najbolje opazovati z razdalje in mu pustiti dovolj prostora, da se umakne. Lovljenje z rokami ali stiskanje v kot ni smiselno. Tudi nestrupena divja žival se lahko ob obrambi odzove z ugrizom.

Odzivi pod objavo so bili skoraj soglasni

“Kuščar brez nog.“

“Blavor, nestrupen.“

“Najbolj nesrečne živali. Koristne, s prijaznim pogledom, spominjajo pa na kačo.“

“Meni so domačini na Pelješcu rekli, da to ni kača.“

Takšni komentarji so se vrstili pod fotografijami iz Vignja. Nekateri obiskovalci Pelješca so zapisali, da so blavorje na tem območju videli že večkrat, drugi so podobna srečanja opisovali z dalmatinskih otokov.

Pri določanju živali zgolj po spletnih komentarjih je sicer vedno potrebna določena previdnost. Za povsem zanesljivo določitev bi bila potrebna dovolj kakovostna fotografija značilnih delov telesa oziroma presoja poznavalca.

Toda opis, območje pojavljanja in odzivi ljudi, ki vrsto poznajo, se dobro ujemajo z blavorjem.

Če ga srečate na dopustu, ga pustite pri miru

Dolgo telo, ki nenadoma izgine med suho travo ob šotoru ali avtomobilu, lahko človeka razumljivo preseneti. Pri blavorju pa prvi vtis vara. Gre za breznogega kuščarja in ne za strupeno kačo. Vrsta je prilagojena prav toplim, suhim predelom, kakršnih na Pelješcu ne manjka.

Lastnica parcele v Vignju je po odzivih zapisala, da se kač sicer ne boji in da upa, da bo novi obiskovalec morda pomagal tudi pri kakšni miši, ki ponoči zahaja v bližino avtomobila.

Če bo blavor ostal v okolici, je najprimernejši pristop precej preprost: brez lovljenja, brez preganjanja in z dovolj prostora za umik. Za gosta v kampu je lahko srečanje nenavadno. Za blavorja pa je kamnita in sončna pokrajina Pelješca preprosto dom.

Za to kačo so babice govorile, da je čuvaj hiše: gož je bolj koristen, kot si mislimo

Objava Na Pelješcu opazili nenavadno žival, ki so jo mnogi zamenjali za kačo se je pojavila na Vse za moj dan.