Na okrogli mizi o umetni inteligenci in avtorskih pravicah pozivi za model licenciranja

Predstavniki založnikov in avtorjev so na okrogli mizi o umetni inteligenci in avtorski pravici v luči gradnje velikega jezikovnega modela za slovenščino danes pozvali k oblikovanju modela licenciranja. Ta bi avtorjem in založnikom prinesel kompenzacijo za njihov prispevek avtorskih besedil v model, ki je v nastajanju.

V sklopu projekta gradnje velikega jezikovnega modela za slovenščino GaMS je Center za jezikovne vire in tehnologije v okviru akcije, ki jo koordinira Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, pozval k sodelovanju v zbiralni akciji besedil.

Po besedah vodje centra Simona Kreka ima projekt več segmentov: izdelavo modela, zbiranje besedil in preverjaje pravnih in etičnih vprašanj in varovanja osebnih podatkov. Sledil bo preizkus tega modela v praksi v sodelovanju s podjetji, ki sodelujejo v projektu.

Gre za triletni projekt, ki se konča junija 2026. “Tisto, kar je zame zelo pomembno, je, da nastaja osnovna infrastruktura za zbiranje gradiv, tehnična infrastruktura in hkrati tudi pravna. Po Evropi in po vsem svetu potekajo zelo podobni projekti in vsi se ukvarjamo s podobnimi vprašanji,” je povedal Krek.

Krek je predstavil tudi iniciativo ALT-EDIC (Alliance for Language Technologies), ki jo financira Evropska komisija, deloma tudi države članice, v kateri sodeluje tudi Slovenija. V okviru te pobude naj bi nastal evropski model z vsemi evropskimi uradnimi jeziki. Tako bi tudi na evropski ravni razrešili dileme glede avtorskih pravic in zbiranja gradiv.

Ignacija Fridl Jarc, urednica pri Slovenski matici, je poudarila, da Bernska konvencija in drugi temeljni dokumenti za zaščito avtorskih pravic “jasno določajo temeljne postulate avtorskih pravic”. Tudi Evropski parlament je leta 2020 sprejel tri resolucije z jasnim stališčem, da “stroju in umetni inteligenci ne moremo pripisati osebnosti in s tem tudi ne avtorskih pravic”.

Poudarila je, da Slovenska matica vztraja, da moramo zaščititi človeško ustvarjalnost kot tisto najvišjo vrednoto. “Po drugi strani pa je za Slovensko matico ključno, da se slovenski jezik razvija, da je čim bolj široko dostopen. Postavlja se vprašanje, kako vzpostaviti pravo razmerje na pravni podlagi,” je dejala.

Po besedah Maje Jug Hartman z Društva slovenskih založnikov se bodo avtorji vedno strinjali z uporabo njihovih del, “če so stvari transparentne” in enako velja tudi za založnike. Meni, da bi morali biti prispevki primerno ovrednoteni, podobno kot je to urejeno v primeru knjižničnega nadomestila ali izposoje elektronskih knjig. Po njenem mnenju bi bil dogovor o predaji besedil vsekakor možen, vendar z uporabo modela, ki bi to ovrednotil tudi finančno.

“Mislim, da licenciranje v digitalni dobi pravzaprav sploh ne bi smel biti problem, ker imamo razvita orodja in ne bi smelo biti problema okrog tega, kaj je zajeto, kaj ni zajeto,” je dejal Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.

“Je pa stališče zbornice, pa tudi moje osebno kot založnika, da če delamo nek jezikovni model, tega vem, da ne bomo mogli ustaviti. Mislim, da tega nihče ne želi ustavljati, zato se moramo dogovoriti za nek fair play.”

Moderator razprave Luka Novak, strokovnjak za intelektualno lastnino, je podaril, da je potrebno razviti model licenciranja, kot jih razvijajo tudi druge države, na primer Velika Britanija in Španija, v dialogu z razvijalci modelov umetne inteligence.