Na okrogli mizi o prenovi Slomškovega trga podžupanu in občinskemu arhitektu očitali več stvari: na prvem mestu nevključevanje javnosti v razpravo

Na javni okrogli mizi ‘Kako prenoviti Slomškov trg?’, ki jo je organizirala Lista kolesarjev in pešcev so občani in občanke med drugim očitali tako pdžupanu za področje prostora Gregorju Rechenbergerju kot tudi občinskemu urbanistu Tomažu Kanclerju, da jim Mestna občina Maribor vse do danes ni razgrnila in predstavila načrtov prenove Slomškovega trga.

Organizator okrogle mize o prenovi Slomškovega trga je bila Lista kolesarjev in pešcev, moderator je bil Josip Rotar, gostje pa so bili:

• Gregor Reichenberg, podžupan za področje prostora, Mestna občina Maribor
• Tomaž Kancler, občinski urbanist, Mestna občina Maribor
• Robert Gostinčar, krajinski arhitekt
• Petra Očkerl, Inštitut za politike prostora
• Tjaša Gojkovič, mestna svetnica, Mestna občina Maribor
• Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor

Očitki, da na Mestni občini Maribor vse do zdaj niso naredili javne razgrnitve oziroma predstavitve

V prvem delu so gostje predstavili svoja mnenja o prenovi Slomškovega trga, v drugem delu pa so se oglasili številni prisotni občani in občanke. Med drugim so očitali Tomažu Kanclerju, občinskemu urbanistu Mestne občine Maribor, in Gregorju Reichenbergu, podžupanu za področje prostora Mestne občine Maribor, da niti vodstvo občine niti onadva vse do zdaj niso do zdaj javno predstavili načrtov oziroma študije za prenovo Slomškovega trga, niti teh niso dali v javno razpravo.

Kancler z izgovorom, da je to hotel narediti na tej okrogli mizi

Po več očitkih iz občinstva se je oglasil Tomaž Kancler in se izgovoril, da je hotel predstaviti to prav na tej okrogli mizi, a da mu Lista kolesarjev in pešcev tega ni dovolila. Dejal je: “Mi smo predlagali oziroma jaz sem vprašal, če lahko pripravimo predstavitev, in je bilo rečeno: “Ne, danes ne.” Tako da jaz bi vam drugače predstavil, ker imam v žepu ključek.”

Na njegovo trditev se je odzval Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev, ki je bil moderator te okrogle mize: “In vi boste zdaj rekli, da mi vam ne damo prostora, da predstavite projekt. Ja, kje ste bili, ko je bila seja mestnega sveta? Mislim, to pa mene zdaj žalite. Vi ste se oglasili. Tako da lepo prosim, imeli boste /…/ vi priložnost svoj projekt predstaviti, ker ste jo že imeli, ampak jaz vam danes v strukturi dveh ur te javne razprave nisem mogel reči pet minut, preden ste tu prišli: “Izvolite, dajte ključek, pa mi sesujte celo okroglo mizo.””

Mestna svetnica Karin Jurše: “Kdo je o tem razmišljal, preden je DIIP sploh prišel na mestni svet?”

Takoj za tem se je oglasila še mestna svetnica Karin Jurše, ki je bila sicer v občinstvu: “Kaj smo zdaj ravnokar slišali? Slišali smo, da nam bi lahko predstavili celo zgodbo, samo ne damo možnosti, da predstavijo. Kdo je o tem razmišljal, preden je DIP sploh prišel na mestni svet? Mislim, da nihče, ker najbrž je nekdo pričakoval, da bomo res vsi izumrli in da ne bo nobene debate o tem. Ker pravilno in pošteno bi bilo, da bom rekla, vsaj bom rekla, naš hišni urbanist oziroma hišni arhitekt gospod Kancler to predstavi. A ni to neka logika? Saj ni on tu nekaj v prostovoljni vlogi, bom rekla, in prostovoljno dela za za blagor Maribora, ampak je zato, bom rekla, imenovan predvidevam, da tudi nekaj malega plačan, kar pomeni, da je bila to njegova osnovna naloga, da nam to predstavi. Pa nam ni!”

Rotar ni sprejel odlaganja odgovornosti Mestne občine Maribor na pleča Liste kolesarjev in pešcev

Sicer pa je Josip Rotar za naš medij na koncu še posebej spregovoril o namenu okrogle mize in o tem, da mora Mestna občina Maribor sama pripraviti javno razgrnitev. “Mi smo si zamislili okroglo mizo kot šest gostov z moderatorjem, v prvem delu gostje povejo o Slomškovem trgu nekaj, v drugem delu pa se javi publika. In ta koncept, smo sami videli, da je v dveh urah zelo dobro uspel. V dveh urah enega takega problema z dolgo brado, kot je Slomškov trg, ki traja že 30 let, res ne moreš rešiti, to nam je bilo absolutno jasno. Imamo pa vso pravico vedeti, kot javnost, kaj se bo z javnimi sredstvi v javnem prostoru zgodilo, in če občina ni naredila javne predstavitve prej, je to njen problem.”

Reicheberger trdi, da morajo najprej potrditi DIIP, ne pa imeti javno razgrnitev

Ob koncu razprave je podžupan Gregor Reicheberger za naš medij tudi dejal, da jih je Lista kolesarjev in pešcev prehitela: “Kolegi mestni svetniki so nas povabili na to, bi rekel, delavnico danes oziroma javno tribuno, kjer smo pač soočili neka različna stališča in so nas prehiteli enostavno. Mi smo imeli pripravljeno oziroma pripravljamo še zmeraj eno veliko javno predstavitev tega našega projekta, ki pa seveda usklajujemo termine z gospodom Podrecco oziroma z njegovimi sodelavci in ni tako enostavno. “ Kako naj bi Lista kolesarjev in pešcev prehitela Mestno občino Maribor, podžupana in občinskega urbanista, ko pa ima projekt že dolgoletno brado, ni jasno? Priložnosti od zasnove do danes je bilo veliko, tudi dokument je star več kot eno leto. 

Reichenberger odgovarja: “Dokument se še zmeraj razvija, celo neke komunalne zadeve še zdaj niso sprojektirane do konca in tako naprej. Veliko stvari še manjka. Projekt še ni gotov. Mi pač rabimo, mi smo rabili DIIP, se pravi DIIP, to je en projekt identifikacije, kii nam omogoča – mestni  svetniki ga morajo potrditi, včasih to ni bilo tako, ampak zfdaj v tem klicu ga morajo potrjevati.  In je dejstvo, da potrditev tega nam omogoča v prihodnje, kakršnokoli aplikacijo, za kakršnekoli razpise, ki bi nam omogočili neko sofinanciranje. Tako da mi še nismo niti blizu tega. Mi nimamo nobene finančne konstrukcije, nihče se ne rabi bati, da se bo karkoli spremenilo. Mi bi se pa veselili, da bi se, ampak seveda je nemogoče.”   In na podvprašanje, da so se na okrogli mizi vrstila vprašanja, zakaj niso najprej naredili javne razgrnitve, je dejal: “Ker ponavadi ni tako, ker rabiš najprej seveda identifikacijo projekta.” Nato pa še, da bi nato mestne svetnike obširno seznanili s projektom. Kaj pa širša javnost, deležniki, ki si povezani s Slomškovim trgom, ker delujejo tam ali v neposredni bližini in drugi?

Gojkovič: Mestna uprava imela več kot pet let časa, da bi ta projekt predstavila

Tjaša Gojkovič, mestna svetnica iz vrst Liste kolesarjev in pešcev, ki je sodelovala na okrogli mizi, se z Reichenbergerjem ne strinja. Pravi, namreč, da se javnosti in stroke ne sme izključevati in da je imela uprava pet let časa, da projekt predstavi javnosti. “Dejansko dopolnitve tega projekta smo imeli v letu 2020. Takrat smo plačali pol milijona, torej je imela mestna uprava več kot pet let časa, da bi ta projekt predstavila. Pa ta projekt dejansko ni bil predstavljen. Šele takrat, ko smo ga dobili na seji Mestnega sveta v razpravo, smo se začeli o tem sploh javno pogovarjati. Tako da očitki dejansko, da smo karkoli prehiteli, ne držijo. Enaka zgodba je bila pri obnovi Gregorčičeve ulice. Popolnoma identična. Kjer se je morala Mestna četrt Center angažirati, delali smo javne razprave takrat, zato da smo obveščali javnost, stanovalce, uporabnike. Tako da to je izmišljotina.”

Ob tem pa je poudarila, da je treba javnost vključiti: “Mestni svet je politični organ, tako da mi sprejemamo dejansko odločitve, ki jih morajo imeti celotne faze vključene v sami dokumentaciji. Ne moremo si enostavno dopustiti, da bi kakšno fazo, kot je izključevanje javnosti, stroke, arhitekturne srenje, iz kakršnekoli faze samega postopka, ki ga sprejmemo. Zato, ker enostavno ne poznamo te materije, mi politično potrjujemo tudi določene projekte, ali so nam določeni projekti všečni, vseeno pa to zahteva neko stroko in razpravo. In to je ključno. In v tem mandatu, pa tudi v prejšnjem, dejansko vseskozi vodimo razpravo o načrtovanju ulic, o javnih projektih, vedno v zaprtem, tihem krogu mestne uprave. In to se mora spremeniti. Poznamo primer, tudi Gregorčičeve, Tyrševe ulice, zdaj imamo dejansko to razpravo s Slomškovim trgom in resnično si v bodoče želim nekako, da bi ta mestna uprava doumela, da je treba širše razpravo javnosti na tako pomembne teme. To ni prostor, ki bi vključeval samo mestno upravo, gre za širši prostor, gre za stanovalce, uporabnike, gre za vse institucije, ki jih imamo okrog, in vsi so v dilemah.”

Očkerl: “Vključevanje javnosti je ključno, ker so pač uporabniki pomembni.”

Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, prav tako poudarja, da bi moralw biti vse javnosti, od strokovne do samih uporabnikov trga, seznanjeni s projektom že v prvih fazah in da bi takšen moral biti postopek: “Vsekakor z vključevanjem javnosti. Torej, dandanes pač progresivna napredna praksa mest je, da se vsekakor v vseh korakih, predvsem že v res zgodnjih fazah, v začetnih korakih, ko se pripravlja ideja, tudi če ne gre za nov trg, kot je bilo rečeno, ampak za prenovo, da se res vključuje javnost. Nenazadnje ljudje so tisti, ki bodo ta trg uporabljali v naslednjih letih po prenovi in seveda je pomembno, da slišimo, kaj si želijo. Smiselno je seveda oziroma nujno je vključiti oziroma upoštevati strokovno mnenje, ampak vključevanje javnosti je ključno, ker so pač uporabniki pomembni.”

Ker so ljudje premalo seznanjeni, pride do “revolta” in ugibanj, ali bodo s trga res odstranili 29 dreves

Robert Gostinčar, krajinski arhitekt, je pripomnil, da temu projektu manjka odprtost do javnosti. In ker te odprtosti ni, so ljudje “zrevoltirani ne toliko z rešitvami, ampak z načinom” In tako je po njegovem mnenju prišlo do tega, da je manjkalo podatkov za razpravo. Tako se je publika oglasila zaradi tega, ker je ujela, da naj bi odstranili 29 dreves. Nihče pa ni znal povedati, ali gre za zdrava ali bolna drevesa. Gostinčar ob vsem tem meni, d aše ni koncec, da je še vedno priložnost, da se vključi vse strokovne stroke v razpravo.

Ob očitkih, da naj bi po načrtih odstranili s trga kar 29 dreves – nekatere naj bi nadomestili z novimi, je kar nekaj obiskovalcev in obiskovalk opozorilo na to, da bi drevesa morala ostati, saj naj ne bi šlo za bolna drevesa. In da so dovolj stara, da dajejo prepotrebno senco in hladijo poleti. Vročinski val terja svoj davek, so opozorili, prav tako tudi podnebne spremembe, zato ne želijo pristati na to, da bi se odstranilo drevesa. Pa vendar ne podžupan ne občinski urbanist nista znala povedati, za katera drevesa naj bi šlo, Le da naj bi jih odstranili najverjetneje postopoma in tako tudi postopoma nadomestili z novimi.

Ukinitev parkirnih mest, a le tako, da bi prej zagotovili možnost parkiranja drugje

Presenetljivo pa je, da so se na okrogli mizi v primerjavi z vsem ostalim manj pogovarjali o tem, da bi Slomškov trg zaprli za promet in da bi ukinili tudi mirujoči promet, torej ukinili parkirna mesta. Delovalo je, da se več ljudi s tem strinja, a opozorili so na to, da bi bilo treba najprej rešiti problem s parkiranjem v mestu in ponuditi rešitve, najprej narediti garaže ali zagotoviti parkirna mesta drugje, potem pa šele zapirati Slomškov trg. Med drugim je Tjaša Gojkovič opozorila, da se v centru dogaja pritisk, saj je bil najprej zaprt Lent, nato Koroška cesta, zdaj sledi Slomškov trg. A pravi, da naj o tem odloča stroka.

The post Na okrogli mizi o prenovi Slomškovega trga podžupanu in občinskemu arhitektu očitali več stvari: na prvem mestu nevključevanje javnosti v razpravo appeared first on Lokalec.si.